Bodica ali trn, to je zdaj vprašanje!

Če pogledamo z očmi botanika na ime za organ, ki nas zbode, piči ali raztrga kožo, skratka nekaj, kar se zadre v našo kožo, ni pravilen ne prvi ne drugi naziv.

Bodice (prickles) so izrastki iz povrhnjice rastlin, običajno so brez geometrijskega reda. Nimajo različnih 'sestavnih delov', ki bi kazali na razvoj iz delov lista, peclja ali stebla. Najbolj poznane bodice srečamo pri vrtnicah. Bodice pri kaktusih ne izraščajo iz povrhnjice, njihovo pojavljanje je urejeno.

Bodice/trni (spines), torej organi, ki bodejo in trgajo pri kaktusih, naj bi bili spremenjeni listi, konkretno luskolisti popka rastnega vršička. Z njimi sicer niso našli prav nobene anatomske povezave, tudi vzorec njihove namestitve na areolah (phyllotaxis) nič ne spominja na Fibonačijevo zaporedje (1, 1, 2, 3, 5, 8...), ki je značilno za namestitev listov. A trenutno na boljšo definicijo še čakamo.

Trni (thorns) so spremenjeni zakrneli rastlinski organi, najpogosteje steblo, ali list. Imajo še dobro vidne zakrnele dele, po katerih lahko sklepamo, iz česa so nastali. Značilne trne imajo mlečki (g. Euphorbia), črni trn, sliva. Trni pri kaktusih nimajo nobenega ostanka osrednje žile, kar bi bil pogoj, da jih bi uvrstili v to skupino.

Še brez pravega poslovenjenega imena čakajo izrazi kot so marginal teeth za ostre izrastke na listih pri agavah, bristles za ostre žleze.

Drugi domači izrazi kot so igla, špica, šivanka, ost, ..., vsi izražajo predmet, na katerem se zbodemo. Vsebinsko ustrezajo, strokovno pač ne. Bodeč organ, ki je značilen za kaktuse, torej (še) nima povsem adekvatnega imena.

So bodice/trni nadomestek za liste?

Tako piše skoraj v vseh učbenikih, a je trditev neutemeljena in napačna. Predhodniki današnjih kaktusov izpred 6 milijonov let so imeli oboje, liste in bodice/trne, predstavniki poddružin opuncije in pereskije imajo oboje tudi danes. Bodice so povsem samostojen organ, izraščajo iz samostojnega meristema, ki je zelo blizu listnemu meristemu. Meristema se pogosto celo dotikata. Bodice/trni nimajo floema, ksilema, povrhnjice, listnih rež in spremljevalk, nikajo gobastega ali palisadnega tkiva, skratka ničesar, kar bi nakazovalo poreklo iz klasičnih listov.
Peta poddružina (Cactoidae), pa ima listni meristem povsem blokiran. Listi zrastejo do 100 µm, nato pa se njihova rast povsem zaustavi. Kljub množici poskusov z mutagenimi snovmi in elektromagnetnimi sevanji, rastlinskimi hormoni itd., ni še nikomur uspelo povzročiti, da bi meristem obnovili ali da bi se bodice (trni) spremenili vsaj toliko, da bi v njih prepoznali predhoden organ (list, pecelj ali steblo). Edini organ kaktusov, ki vsaj spominja na liste, so brakteje, ki jih najdemo na zunanjem delu cveta. To pa so spremenjeni izvihki povrhnjice, najbolje vidni pri pri nas dostopnih plodovih sadeža z imenom Dragon fruit (Hylocereus undunatus). Nimajo pa peclja in prilistov, ne morejo odpasti, ker nimajo vmesnega tkiva (abscission tissue), ki bi to odpadanje listov omogočilo. 

Ali obstajajo kaktusi, ki nimajo bodic/trnov?

Seveda, kar precej jih je. Najbolj znan in v zbirkah pogost kaktus brez bodic je peyotl. Bodice (trni) se pri eni od podvrst tega kaktusa pojavijo le v juvenilni fazi, sicer pa na njihovem mestu izraščajo laski (trihomi). Že rahel dež odnese tudi te organe, tako so rastline povsem gole in nezaščitene. Zelo podobne razmere srečamo pri rodovih Roseocacus in Ariocarpus. Kaktusi brez bodic (trnov) se pogosto pojavljajo kot mutanti. Ker so oblikovno zanimivi, so v zbirkah razmeroma pogosti.

Stran je bila postavljena 10. decembra 1999
Zadnja sprememba: 18. marec 2017