TEŽKE BARVASTE KOVINE

Je rdečkasta barvna kovina, zelo uporabna v gradbeništvu, za plinske napeljave, inštalacije centralne kurjave, pokrivanje streh in zaradi dobre električne prevodnosti za električne vodnike. Zaradi svojih pozitivnih lastnosti zavzema visoko mesto med tehničnimi kovinami. Ima visoko toplotno prevodnost. Zaradi lepega sijaja in odpornosti proti koroziji so ga veliko uporabljali tudi za okraske in različne gospodinjske predmete. Z oksidacijo,  (spajanjem s kisikom), dobi baker zeleno patino, tj. zaščitni sloj, ki ga ščiti pred razpadanjem. V šolskih delavnicah ga pogosto kujemo, spajkamo ali zvijamo.

Na povišani temperaturi postane plastičen, zato ga zlahka oblikujemo.

Pridobivamo ga iz bakrove rude. Teh rud v Sloveniji ni, zato ga uvažamo. V bakrovih rudah je pribl. 10% bakra. Z izločanjem jalovine, tj. nekoristnih snovi, začenjajo že pri izkopavanju. Preostala snov ima okrog 50 % bakra. Ta ruda se nato z različnimi postopki predeluje v baker. Način, kako rudo predelujejo v baker, je odvisen od sestave rude. Dobijo surovi baker, ki ga z rafiniranjem predelajo v tehnični baker.Ta vsebuje 99,5 % čiste snovi.

Pri reakciji bakra z žveplom dobimo bakrov sulfat, tj. kristal, ki je najpomembnejša bakrova sol. Najbolj poznana bakrova sol je modra galica. Modra galica je netopljiva v alkoholu in se veliko uporablja pri škropljenju v kmetijstvu in sadjarstvu.

Čist baker v naravi najdemo zelo redko in ga imenujemo samorodni baker.

SVINEC

Uporabljamo ga za cevi, akumulatorske plošče, obloge kablov, pogosto pa v zlitinah, še posebej s cinom. Pridobivamo ga iz svinčeve rude, imenovane svinčev sijajnik, ki vsebuje tudi srebro. Pomembna sekundarna surovina za izdelavo svinca so tudi stari akumulatorji, saj iz njih pobirajo svinčene plošče. Med svinčevo rudo je največkrat prisotno tudi zlato in srebro, ki jih izločajo in tako proizvodnjo svinca pocenijo. Je zelo težka kovina, saj ima kubični decimeter te kovine 11,34 kg. V medicini svinčene plošče vstavljajo v obleke in za zaščito ljudi pred sevanjem rentgenskih žarkov, ščitijo pa tudi pred radioaktivnim žarčenjem.

Je sive barve, na svežem prerezu pa je sijajno srebrn. Je najmehkejša težka kovina, saj ga lahko zvijamo, režemo z nožem ali hladno valjamo v zelo tanke plošče.Na zraku posivi, saj se obda s tankim slojem oksida, ki ga ščiti pred propadanjem.Če vanj zarežemo z nožem, vidimo, da je v notranjosti svetlo srebrne barve.Tudi v vodi se obda z zaščitno plastjo, zato ga uporabljano za vodovodne cevi. Ni pa obstojen v destilirani vodi.

V svetu danes smatrajo svinec za velik onesnaževalec. Je dodatek bencinu, vendar bo že leta 2000 umaknjen v skoraj vseh državah, saj je zelo strupen. Z izgorevanjem bencina je svinec prehajal v človekove dihalne in prehrambene poti. Za človeka je nevaren zato, ker se v telesu nabira in se ne izloča, kot druge snovi. Pri večji koncentraciji svinca v človeškem telesu lahko pride do zastrupitve.

Je srebrno bela kovina in je zelo odporen proti vplivom atmosfere, vlagi in plinom. Uporabljamo ga predvsem za zaščito jeklenih pločevin, proizvodnjo konzerv in zlitin. Nekoč so iz njega izdelovali folijo, tube za zobno pasto, danes ga je pri tem izpodrinil aluminij.

NIKELJ

Je srebrno bela kovina,ki reagira na magnet. Proti zraku in vodi je odporen, razjedajo pa ga vroče kisline. Uporabljamo ga v kemični in živilski industriji, za izdelavo kovancev; če ga dodajamo železu, dobimo kvalitetno jeklo. Mešanico niklja in bakra imenujemo konstantan, ki se uporablja v elektroniki.

ŽIVO SREBRO

Je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi v tekočem stanju. Uporabljamo ga za izdelavo termometrov, saj se že pri majhnih temperaturnih razlikah njegova prostornina zelo spreminja. Njegovi hlapi in tudi živo srebro samo so zelo strupeni, zato termometre z živim srebrom opuščamo. 

Ime živo srebro ima predvsem zaradi tega, ker skoraj nikoli ne miruje.Predvsem pa je hitra kapljica živega srebra, ki pade na tla, saj jo je nemogoče ujeti brez pripomočka.

Je modrikasto bela nežlahtna kovina. Pridobivamo ga iz cinkove svetlice (sfalerit). Pridobivamo ga s pomočjo elektrolize. Cinkovo belilo uporabljamo v oljnih barvah in lakih, predvsem za zunanje premaze hiš. Kovinski cink je odporen proti vodi, slanice in kisline pa ga razjedajo. Uporabljamo ga za pocinkanje in kot elektrode za galvansko zaščito drugih kovin. Uporablja se tudi za proizvodnjo medenine in drugih zlitin, za izdelavo baterij in v tiskarstvu za izdelavo tiskarskih plošč.

Je srebrno bela nežlahtna kovina, obstojen v suhem prostoru, na vlagi pa se prevleče z oksidno belo plastjo. Uporabljamo ga predvsem za protikorozijske zaščitne prevleke, dodajamo ga bakru, da postane trši, v alkalnih akumulatorjih ga skupaj z nikljem uporabljamo za elektrodni material.

KOBALT

Je jekleno siva, zelo vsestransko uporabna kovina. V glavnem ga pridobivamo kot stranski produkt pri pridobivanju pomembnejših kovin. Če ga dodajamo jeklu, preprečuje nastanek grobozrnate strukture. Kobaltovo zlitino uporabljamo za izdelavo grelnih členov v električnih pečeh, uporablja pa se še v kemiji in medicini.