|
Galerija likovnih umetnosti in Werkstadt Graz
predstavljata na
razstavi Delavnica mesto Gradec naslednja dela
in avtorje:
Österreichbild - Nagrada Werkstadt Graz (raziskovalni
projekt o
podeljevanju častnih nagrad v Avstriji);
Made in Hongkong;
Markus Bader:
Franz Xaver: Astronomska enotnost;
Peter Gerwin Hoffmann: Internet berač II;
Rainer Ganahl: Basic Korean;
Peter Weibel: Gradec Graz;
Wolfgang Temmel: Melange;
Joseph Taucher: Weinebeneit;
XXKunstkabel: Gradec TV.
V 10 letih obstoja je Werkstadt Graz izvedla okoli
30 projektov in
razstav 90 umetnikov. V sodelovanju s prek 20
nacionalnimi in
mednarodnemi institucijami in iniciativami je
Werkstadt Graz postala
neke vrste virtualna država. Z lastnim bivalnim
prostorom za umetnike
in ateljejem ponuja kot komunikacijski prostor
za "pojasnevanje
družbenopolitičnih, socioloških in (vsakodnevnih)
estetskih odnosov"
širok spekter sodobne umetnosti.
Razstava prikazuje razvojne poti zadnjih desetih
let in sega prek
galerijskega prostora v javni prostor. Zainteresirani
publiki je prek
interneta in televizije omogočen dostop do umetniško
- znanstvenih
povezav Werkstadt Graz.
Poleg v Galeriji razstavljenih del si lahko v
mestu, v javnem
prostoru ogledate še dva: Peter Weibel: Gradec
Graz (stopnice po
mestu so polepljene z napisi: Gradec Graz) in
zakrit spomenik konju
pred galerijo.
Naslov delavnica mesto Gradec je enostaven prevod
Werkstadt Graz,
kjer je prvotni »t« v Werkstatt zamenjan z »d«:
Werkstadt: delavnica
– mesto.
S sodelovanjem z Wg želi GLU vzpodbuditi raziskovanje
javnega
prostora, socialnih odnosov in položaja umetnosti
v družbi tudi tukaj
in predvserm znova vzbuditi zanimanje za umetnost
in umetniško
izražanje pri mladih.
DELAVNICA (MESTO) GRADEC
Rainer Ganahl, Peter Gerwin Hoffmann, Joseph
Taucher, Wolfgang
Temmel, Peter Weibel, Franz Xaver, XXKunstkabel
in drugi
V Galeriji likovnih umetnosti in na določenih
lokacijah v Slovenj
Gradcu bo od 30.5. do 26. 6. 1998 na ogled razstava
DELAVNICA (MESTO)
GRADEC. Predstavila se bo WERKSTADT GRAZ, ki
poleg razstavne
dejavnosti opravlja tudi raznovrstne družbeno
in socialno angažirane
umetniške projekte, ki v večini uporabljajo sodobne
medije:
televizijo, video, računalnike, internet.
V 10 letih obstoja Werkstadt Graz je bilo
izvedenih okoli 30
projektov in razstav 90 umetnikov. V sodelovanju
s prek 20
nacionalnimi in mednarodnemi institucijami in
iniciativami je
Werkstadt Graz postala neke vrste virtualna država.
Z lastnim
bivalnim prostorom za umetnike in ateljejem ponuja
kot komunikacijski
prostor za "pojasnevanje družbenopolitičnih,
socioloških in
(vsakodnevnih) estetskih odnosov" širok spekter
sodobne umetnosti.
Razstava bo pokazala pomembne razvojne poti zadnjih
desetih let in bo
segala prek galerijskega prostora v javni prostor.
Z arhivom, ki bo
vgrajen v razstavo, bo zainteresirani publiki
prek interneta in
televizije omogočen dostop do umetniško - znanstvenih
povezav
Werkstadt Graz.
Na razstavi se bodo predstavili: Österreichbild
- Nagrada Werkstadt
Graz, raziskovalni projekt o podeljevanju častnih
nagrad v Avstriji;
Made in Hongkong; Franz Xaver: Astronomska enotnost;
Peter Gerwin
Hoffmann: Internet berač II; Rainer Ganahl: Basic
Korean; Peter
Weibel: Gradec Graz; Wolfgang Temmel: Melange;
Joseph Taucher:
Weinebeneit; XXKunstkabel: Gradec TV.
Razstavo v Galeriji likovnih umetnosti
spremlja letni almanah v
slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.
MANFRED NISSLMÜLLER
KOSI NAKITA
1998
Film / video
Andreas Leikauf
POBARVANI BANKOVCI,
1996 (zbirka Löschnig / Kapfenberg)
WOLFGANG RAHS
»Kölnska katedrala, nož« iz »mišja pot«
1987
RICHARD KRIESCHE
Del in čas # pred dolgim časom sem razdelil
1000 ats med 5
udeležencev, pripeljati 1000 ats iz virtualnosti
nazaj v realnost. #
cilj ni bil dosežen, eksperiment je uspel,
denar je izginil. opomba:
nekoč z delitvijo virtualizirano realno –
virtualno – se ne da
ponovno realizirati, pomeni v istem času na
istem mestu.
© richard kriesche,
1996
WERNER HOFMEISTER
»Ja, denar hočem takoj!«,
1995
HUBERT MATT
»K arhitekturi umetnosti«,
1993
GENE
»Pes 38«
MANFRED SAFR
»Miselni vzorec – slika za razkroj denarja«
1990 / 91 – 1996
TIMM ULRICHS
»denar / menjava / denar: pretok dvajsteih
valut (ali posodobljena
pravljica o "Srečnem Janezu")«,
1968 - 78
BONSAI
"nikakršen umetniški pojem
vzvratne projekcije nikakršna nezavedna estetska
praksa, nikakršno
estetiziranje družbenih norm
prej neodvisnost vsakodnevnih namenov…
prej pomešanje učnih in naučljivih pravil…
mladina stoji v tem
odnosu poleg
tradicionalnih umetniških zvrsti
renesanse, baroka,
impresionizma ali akcijskega slikarstva kot nove
umetniške smeri v
kontekstu moderne družbe.
neodvisno od uporabljivih in nujno potrebnih
medijev.
mladina je
umetniška smer"
time exchange
STEIRISCHE KULTURINITIATIVE
iz: otvoritveni govor
EVROCENTRIZEM IN ZNANJE IN MOČ
"Učenje tujih jezikov je že dolgo let del moje
umetniške prakse, ki
socialno kritično preučuje odnose med jezikovno,
etnično in socialno
drugačnimi," pravi Rainer Ganahl. Mednarodno
zelo uspešni umetnik je
v tem trenutku gostujoči umetnik v Werstadt Graz.
Že dve leti se uči
Korejščine in je zdaj v smislu konsekventnega
nadaljevanja svojega
umetniškega nastavka v tem tednu (pet ur v petih
dnevih) študij
jezika utrjeval z v Grazu živečimi Korejci. Ta
umetniški nastavek je
senzibilizacija vprašanj evrocentrizma, za katerega
vprašanje tu
poleg vprašanja odnosa znanja in moči tudi gre,
ki se manifistira v
jezikovnih mejah in tudi v socialnem in družbenem
ravnanju mesta z
različnimi skupinami prebivalstva - tako
je Ganahl odkril, da
obstaja v Grazu skupnost kakšnih 40 Korejcev.
Projekt pa v ovinkih
postavlja tudi vprašanja o kvaliteti trenutnih
političnih diskusij o
Evropi in njenih mejah. Na razstavi predstavlja
video, ki dokumentira
potek učenja in vrsto predmetov, ki bodo dali
indeksalen pregled
poteka učenja.
V okviru otvoritve bo v Grazu živeči korejski
glasbenik Aramin Park
igral sodobno korejsko glasbo za flavto.
iz: NEUE ZEIT, Graz 13.3.1998
Franz Niegelhell
DENAR (MONEY)
RAZSTAVA 1996
Reprezentacija in denarna umetnost
"Denar" je tema razstave, ki je sedaj na ogled
v razstavišču
WERKSTADT GRAZ.
Razstava prikazuje umetniško ravnanje z motivom,
katerega pomanjkanje
predstavlja temo, ki postaja predvsem v umetniškem
življenju vedno
bolj aktualna. Pa vendar ta razstava ne želi
biti naivna socialna
romantika v smislu kritike družbe s kritiko plačilnih
sredstev.
Veliko bolj gre za prezentacijo umetniških strategij,
ki so si "vse
anihilirajoče signifikante" (lacan) izbrali kot
izhodišče za
ukvarjanje z različnimi delnimi vidiki z družbo
prežetega zaznavanja.
Tako na primer Timm Ulrichs kaže dokumentacijo
Eksperimenti z realno
vrednostjo.
Izhodišče je bil bankovec za 100 DEM, ki ga je
umetnik pri različnih
bankah tako dolgo menjaval za tuje valute, da
zaradi menjalniških
stroškov, bančnih provizij in tečajnih razlik
od prvotnega bankovca
ni ostalo ničesar več.
Andreas Leikauf se predstavlja z neko vrsto "kostnega
denarja"
("plačilno sredstvo", ki so ga sprva iznašli
v socialni stiski in je
deloval le znotraj določene socialne skupine,
pozneje pa so ga
uporabljali tudi v nekaterih grupacijah anarhistov).
Bankovce je poslikal z motivi iz tematskih sklopov
moč in nasilje, da
bi s tem pokazal na povezave kapitalističnih
obtokov, denar pa hkrati
prevrednotil.
Med drugim so na ogled postavili svoja dela tudi
Irmgard
Schaumberger, Werner Hofmeister, Lucia Sparowitz
(denar kot nakit
postavi v povezavo z reprezentacijskimi gestami),
Jan Lauth in
Winfried Gindl.
iz: NEUE ZEIT, Gradec, 26. julij 1996
Franz Niegelhell
LEPI BANKOVEC
"Denar" na poletni razstavi v razstavišču
Werkstadt v Gradcu
predstavlja 19 umetnikov in umetnic iz Nemčije,
Švice in Avstrije, ki
se s temo "denar (money)" ne ukvarjajo prvič.
Jan Lauth je iz
ponatisnjenih bankovcev v vrednosti 9,8 milijona
šilingov oblikoval
skulpturo, k temu pa vrtijo 16-milimetrski film,
ki prikazuje
izdelovanje papirnatega denarja.
Andreas Leikauf zbira bankovce, ki jih na eni
strani poslika, Timm
Ulrichs tako dolgo menjuje 100 DEM v druge valute
in spet nazaj v
DEM, da od denarja ne ostane ničesar več.
iz: DER STANDARD, Dunaj, 15.7.1996
Dennis Leising
DENAR (money)
Mučno zamolčana tema
"Denar (money)".Biva v vseh ustih, a ne v vseh denarnicah.
Denar: kritična, pogosto skorajda mučno zamolčana
tema na kulturni
sceni. Kajti zadeva z vrednostjo in s spoštovanjem
tukaj naredi
ravnanje z njim tako zapleteno. Joachim Baur
bi rad z razstavo "Denar
(money)" v WERKSTADTU GRAZ znal razumeti denar
kot medij, "kot
umetniški stil".
Povabili so 19 umetnic in umetnikov različnih
smeri, ki so že
proizvajali izdelke na tem področju.
Medtem ko je uvod Josefa Klammerja z zvokovno
inštalacijo priprava na
prihajajoče, avtor pa pusti, da se vrtijo veliki
denarji, se nam
pogled kmalu ustavi na Krischejevi demonstraciji,
kako iz
Schrodingerja po "deljenju in času" hitro postaja
manj. Simbolično -
šifrirano je Američanka Gene majhnemu glinastemu
psu okoli vratu
položila kovanec.
Od šaljivih brošk Lucije Sparowitz preko alpskih
dolarjev Irmgard
Schaumberger do "ustvarjanja vrednot" Andreasa
Leikaufa - tukaj se le
malo obremenjuje mit, ki je, odvisno od temperamenta,
na razpolago za
kar koli kupljivega; veliko bolj nam pred oči
naravnost lapidarno
potisnejo tisto, kar torej vlada našemu svetu.
Kratek in jedrnat film
Jana Lautha iz tiskarne denarja pove več kot
tisoč besed.
iz: KLEINE ZEITUNG, Gradec, 8. 8. 1996
Claudia Taucher
IN ERWIN SCHRODINGER GLEDA ŽALOSTNO
"A mi ne moreš posoditi enega šilinga?" rada izustijo
objestna
ljudska usta vedno tedaj, ko je pogovorna tema
kreativnost. Znano je,
da denar ne leži na cesti, zato pa je sveta vladar.
Namesto tega
vidijo umetnost mnogi kot luksuz, dobrino, ki
sicer "z duše umije
prah vsakdana" (Pablo Picasso), a tistim, ki
se z njo ukvarjajo,
zadošča le za "vino življenja" (Jean Paul): umetnost
brez kruha. Da
je denar za umetnike zanimiv na različne načine,
kaže "Denar
(money)", razstava v "Werkstadtu Graz". Vstop
je prost, razstavljena
dela pa lahko, če imate na razpolago potreben
drobiž, tudi kupite.
"Na sečišče realnosti in virtualnosti položen,
je denar kratko malo
umetnina", pravi Joachim Baur o "Werkstadtu".
A propos virtualnost.
Richard Kriesche razstavlja fragment bankovca
za 1000 šilingov kot
dokazilo tega, da se "virtualizacija denarja"
konča z njegovim
izginotjem.
Denar, razdeljen pod naslovom "Del in čas", se
je tako dvignil nad
resničnost: In Erwin Schrodiger gleda žalostno.
Lucia Sparowitz je bankovce za 5 mark oblekla
z lepilnimi trakovi in
tako ustvarila broške, Genin drobcen "glinasti
psiček" nosi švicarski
kovanec kot ovratnico in pri Manfredu Safru mutira
bankovec za 20
šilingov v planetarni konstrukt: "Oblika misli
- oblika razkroja
misli".
"Tu se vrtijo veliki denarji," zatrjuje Josef
Klammer, ki je nekoč
montiral "Iritacijske slišne zanke" v izložbe
neke graške banke.
Pipilotti Rist pa po drugi strani ne meče denarja
skozi okno, temveč
na tla, Jan Lauth pokaže skulpturo "Umetnostni
denar ATS 850.000,-"
in Hubert Matt ločuje albertine od njihovega
okrasja na bankovcih: "K
arhitekturi umetnosti".
Andreas Leikauf preslika papirnati denar iz držav
nekdanjega
vzhodnega bloka z domišljijskimi vrednostnimi
enotami ter s
pošastnimi spakami, ki spominjajo na take iz
stripov. Tudi na
estetiko kataloga razpošiljalne trgovske hiše
naslonjen statement
Wernerja Hofmeistra ne pozna okoliševanj: "Ja,
takoj hočem denar."
Zakaj tudi ne? Že Vespazian, rimski cesar, je
vedel, da denar ne
smrdi".
MLADINSKI HOTEL GRAZ
WERKSTADT GRAZ
STEIRISCHER HERBST
STEIRISCHER KULTURINITIATIVE
JUGEND & FAMILIENGÄSTEHÄUSER STMK
Leta 1992 je Mladinski hotel Graz povabil WERKSTADT
GRAZ, da na novo
opremi njihove prostore.
Od začetka je bilo jasno: oprema notranjosti,
vhodnega dela in
parkirišča ne more temeljiti na tradicionalnih
estetskih vzorcih,
temveč je zadolžena za konstruktivno razpravo
z največjim mladinskim
gibanjem namreč z Mladinskimi hoteli.
To je seveda konceptualno delo vodilo v smeri
komunikacije in vseh s
tem povezanih področji.
Že v začetnem konceptu oziroma v opisu projekta
iz dne 8.7. 1992
lahko pod točko 1+3 najdemo: "Sodelovanje z učnimi
delavnicami
kovinsko predelovalnih obratov: Andritzer Maschinenfabrik,
Waagner
Biro, ÖBB, SGP in Steyr Daimler Puch," in naprej
"vajenci, ki bodo
izdelovali opremo, naj prispevajo svoje ideje,
probleme, veselje in
strah (tako da jih vgravirajo, uvarijo, vstružijo,
vtolčejo, vkujejo,
uvrtajo, itd.).
Tako je bila najdena druga bistvena točka velikega
projekta:
konstruktivno sodelovanje z mladostniki.
Na vse naslove Mladinskih hotelov po svetu poslana
"okrožnica" je
zbirala "sporočila", ki so jih sodelujoči umetniki
in umetnice
WERKSTADT GRAZ uporabili kot izhodiščni material.
"Vizija, da mladina vsega sveta doživi novo obliko
sobivanja.
Kulturne in etnične posebnosti postanejo prek
krajev, kjer se ljudje
srečujejo, kot so to Mladinski hoteli, mesto
medsebojnega razumevanja
in humanističnega občutja."
formuliral '93 Gerhard Wendl iz Mladinskega hotela
Graz.
Pod projektnim naslovom:
DOORWAY / 1992-94
so v letih 1992 - 94 projektna dela: "Pozdrav
zastav", "Mladinski
hotel / drevo, hiša", "Projekcijska površina",
"Odhajanje in
prihajanje", "Pisava", in video "DOORWAY" izvedli
mladostniki v učnih
delavnicah: SGP, Waagner Biro / Austrian (Energy&Environment),
Andritzer Maschinenfabrik, Steyr Daimler Puch
in ÖBB - skupaj z
umetniki in umetnicami: Brigitto Haubenhofer-Salicites,
Joachimom
Baurjem, Manfredom Nisslmüllerjem, Gerfriedom
Stockerjem, Josefom
Klammerjem. Nadaljne konkretne koncepte, v celoti
ali delno, so
izvedli: X-Space (Gerfried Stocker in Horst Hörtner)
na temo medijski
cafe z naslovom: "Digitalna steklenična pošta
v mreži sistemov". Axel
Laubreiter je izdelal arhitekturni koncept notranje
opreme in fasade,
Seppo Gründler je za in skupaj z mladostniki
izvedel projekt o
"računalniških igricah mladostnikov" za ÖKS in
Winfried Ritsch je
raziskoval pod naslovom "Cybersculpt" v smeri
"reaktivne zvočne
skulpture" za park.
RICHARD KRIESCHE
BAMBI ZA KLIMO
Ob podelitvi priznanja Uschi Glas za njene zasluge v umetnosti
Z izločanjem zveznih kulturnih ustanov, z uvajanjem
menedžerskih
metod, s pregledovanjem birokratskih struktur,
s klanjem svetih
subvencijskih krav na celotnem kulturnem področju,
se zdi, da je ta
vlada spoznala znak časa, da se morajo že enkrat
tudi take odločitve
kot so tiste o umetnosti in znanosti, ki se vsebinsko
ne dajo še dlje
utemeljevati, postaviti na nacionalno osnovo.
Določen in pravi cilj
pomeni opustiti neracionalnosti, ki jih pogojuje
kameralistični
sistem. Sredi tega, še daleč ne do konca pripeljanega
diskurza o
mestu in vlogi znanosti in umetnosti v kulturnem
narodu pa izroča naš
najvišji oblikovalec kulturne politike veliki
križ za zasluge v
znanosti in umetnosti neki igralki televizijskih
nadaljevank (Uschi
Glas).
Ta sama v sebi trivialna odločitev pokaže, da
se s tem postavljajo
signali v napačno smer. "Umetnost in znanost"
nista mit tv-serij in
skozi ta crossover ne bo dvignjena niti njuna
popularnost niti njuna
kvaliteta. Nekaj pa je ta odločitev pošteno le
pokazala, namreč koga
in kaj smatrajo v Avstriji za umetnost in znanost.
Nadalje se da s
prispevkom nagrajenke k umetnosti in znanosti
tudi pozitivno
utemeljiti delež zveznega proračuna, namenjenega
umetnosti in
znanosti. Zato pa bi popolnoma zadostovali že
dosedanji
kameralistično operetni kulturno politični ukrepi
in glede učinkov te
odločitve na samozavest mladih umetnikov, znanstvenikov
in
raziskovalcev, na kulturno prihodnost naše države
ni potrebno
zapravljati nobenih pomislekov več.
iz: DER STANDARD, Dunaj, 24.4. 1998
Kommentar: Richard Kriesche
Richard Kriesche je medijski umetnik v Grazu.
LUISE KLOOS
CHANGING
PERFORMANCE 1997
OKAMENELOST
ODSTOP
PREOBLIKOVANJE
ZBOR: NAJPREJ RAZUMLJIV - VALOVIT POTEM NERAZUMLJIV
KAOTIČEN RITEM -
IN GLAS, KI NAJPREJ NESLIŠNO POTEM VEDNO BOLJ
PRODIRAJOČE GOVORI:
ODSTOPITI! - SPREMENITE SAMI
ZLATO MILO
WERKSATDT GRAZ
Prispek k dnevu galerij '98 / Graz
60 kosov zlatega mila, (ognjič, kokosovo maslo,
palmovo olje),
stisnjeno,
999.9 čisto .................. a 100,-
------------------------------------------
60x100,- ..................... 6.000, -
Stroški za sodelovanje na dnevu galerij '98 ............ 8.000,-
Werkstadt Graz pojasnjuje, da prezentacija umetnosti
tudi stane: vaš
dan galerij je viden s 60 Werkstadt Graz mili
po 100,- S.
iz: KLEINE ZEITUNG, 20.4. 1998
Gisela Bartens / Walter Titz
Werkstadt Graz je s posmehljivim protestom opozorila
nase: če bi
dejansko prodali 60 razstavljenih, "žigosani",
kosov mila po 100 S,
bi s tem bilo 6000 šilingov, ki so jih galerije
za udeležbo na dan
akcije morale plačati organizatorjem, povrnjenih
...
iz: KRONEN ZEITUNG, 20.4.1998
Bernd Schmidt / MG
Manfred Nisslmueller / kosi nakita
KOS POLOŽITI NA DNO ČISTE VODE 10 sek
VODO PUSTITI IZTEČI
KOS zdaj LEŽEČ NA DNU BREZ VODE 10 sek
konec
KOS NEKAM POLOŽITI 7 sek
POTEM GA POLOŽITI NEKAM DRUGAM 15 sek
konec
KOS POLOŽITI NA DRUG KOS
SPODNJI KOS IZVLEČI IN POLOŽITI NA ZGORNJEGA
ZNOVA IZVLEČI SPODNJI KOS IN .... vedno znova
in znova
180 sek
NOMINIRAJTE SVOJEGA NAGRAJENCA
Bregenz: vsak lahko vsakega nominira za Oesterreichbild
- Nagrado
Werkstadt Graz. Vloge se oddajo v Deželni hiši.
Vsak lahko postane nagrajenec in dobi zlato kompaktno
ploščo z
izjavami avstrijskih umetnikov in znanstvenikov
na temo častna
nagrada in listino. Edina omejitev: po 1000 nominacijah
je akcija,
tako Andreas Platzer iz Werkstadt Graz, končana.
Prijave za "Nagrado Werkstadt Graz" so možne
še do sobote v Deželni
hiši v Bregenzu. Kulturni svetnik Hans-Peter
Bischof smatra nagrado
za pomemben postulat sodobnim umetniškim tendencam,
namreč odprtost
vsem področjem. Tematika "čast in nagrada" za
katero tukaj gre, je
vedno kontroverzna in vprašanja, če so umetniške
nagrade sploh
potrebne, če so nagrajeni pravi ljudje ali če
podeljujejo nagrade
pravi ljudje, so vedno na mestu.
Bregenz je prva postaja "Nagrade Werkstadt Graz"
na njenem potovanju
skozi glavna mesta avstrijskih dežel.
iz: VORARLBERGER NACHRICHTEN
18.4.1996, V L K
ÖSTERREICHBILD
NAGRADA WERKSTADT GRAZ
STATUTI
ÖSTERREICHBILD - NAGRADA WERKSTADT GRAZ je častna
nagrada in jo
sestavlja zlata okrogla kompaktna plošča premera
120 mm + zaščitni
ovitek in rdeč - bel - rdeč častni trak. Na sprednji
strani cd-ja je
napis "ÖSTERREICHBILD WERKSTADT GRAZ PREIS".
Na plošči so posnetki
izjav avstrijskih umetnikov in umetnic, znanstvenikov
in znanstvenic
na temo častnih nagrad.
Pogoj:
Pogoj za priznanje ÖSTERREICHBILD - NAGRADA WERKSTADT
GRAZ je
izključno imenovanje v domovini ali v tujini
živeče osebe, skupine
ali institucije. Osebe, skupine ali institucije,
ki so že prejele
ÖSTERREICHBILD - NAGRADO WERKSTADT GRAZ so kljub
večkratnemu
imenovanju izključene iz nadaljnih podeljevanj
ÖSTERREICHBILD -
NAGRADE WERKSTADT GRAZ.
Način predlaganja:
Predlagane za ÖSTERREICHBILD - NAGRADO WERKSTADT
GRAZ so lahko v
domovini ali v tujini živeče osebe, skupine ali
institucije po
svobodni presoji predlagatelja. Predlagatelj
lahko nominira samo
enkrat.
Werkstadt Graz si pridržuje pravico nominiranja
več kot ene osebe,
skupine ali institucije.
Vsako pravno postopanje je izključeno, ne obstaja
možnost pravnega
priziva.
Pravica nominacije ali ÖSTERREICHBILD - NAGRADA
WERKSTADT GRAZ je
lahko zaradi določenih vzrokov ne priznana.
ÖSTERREICHBILD - NAGRADA WERKSTADT GRAZ je neprenosljiva.
Priprave na podelitev in izpeljva le-te obvezujejo
Werstadt Graz
(*[#©, A-8010 Graz, Sporgasse 16, tel+fax ++43
316 816 277, e-mail:
joser@lab.or.at
štajerska jesen
Tribuna Trigon Oesterreichbildu
Oesterreichbild Werkstadt Graz pomenljivo osvetljuje
državno
estetiko. Prikaz zbira izjave nagrajencev s področja
kulture,
umetnikov in znanstvenikov, kakor tudi prispevke
na temo "čast,
vzvišenost, nagrada, itd." iz kulturi sorodnih
področij - na primer
reklame. Predikat: premisleka vredno.
iz: KRONEN ZEITUNG, 15.10. 1992
Heimo Ranzenbacher
DENAR / MENJAVA / DENAR: OBTOK DVAJSETIH
VALUT
(ali: posodobljena pravljica o "Srečnem Janezu")
....
Jezik in denar - oboje predstavlja sredstvo za
poskuse zbliževanja in
zasedbe sveta. V prvem primeru gre za duhovno
sredstvo (s
poimenovanjem in imenovanjem), v drugem za materialno
(z nakupom in
prodajo); v svoji lastnosti in razvoju sta vsekakor
primerljiva. Obe
vrednoti sta določeni z dogovorom, s sporazumom;
obe pomenita in
predstavljata stvarno resničnost (da, denar ni
samo podoben jeziku,
temveč je jezikovna oblika sama, "strokovni jezik"
trgovanja): oba se
nahajata v razvijajočem se abstraktnem procesu:
od mogoče
predjezikovne in brezbesedne menjave k brezgotovinski
blagovni
menjavi s čekom na eni strani, od spranih simbolov
k metajezikovnemu
- tavtološkemu jeziku govorjenja samemu sebi
o jeziku kot končni
modrosti na drugi strani. "Verba valent sicut
nummi. Ampak pri
denarju je drugače. Kovanci so zlati, srebrni,
bakreni in obstaja
tudi papirnati denar. V prvih je več ali manj
resničnosti, v zadnjih
samo konvencija" (Goethe, "Symbolik", okoli 1794).
Vedno znova je
potrebno preverjati v kakšni meri so pokriti
fiktivni jezikovni čeki,
ki jih izstavljamo izvenjezikovni primarni resničnosti
in če ti še
najdejo ustreznik v tej realnosti.
Brez dvoma: besede se oblikujejo in ustvarjajo
in krožijo kot denar
(in tudi ponarejen denar) in se vnašajo v več
ali manj besedno bogate
zaklade določenih jezikovnih prostorov: nacionalni
- jeziki (tudi -
himne in - zastave) in valute utemeljujejo in
določajo "izstopajoče
državne" simbole, identiteto in samorazumevanje
nacionalnih držav.
Njihove državne meje so v večini tako meje valut
kot tudi jezikovne
bariere:"Meje mojega jezika so meje mojega sveta"
(Ludwig
Wittgenstein: "Tractatus logico-philosophicus"
1921/22). Menjalni
tečaji urejajo in predpisujejo vrednost, veljavnost
in
"kovertibilnost" jezika in denarja; menjavo obojega
se plačuje,
razvrednoti z izgubami ob spreminjanju tečajev.
Če bi imeli jezikovne
- banke ali - borze, ki bi beležile jezikovne
menjalniške tečaje in
jezikovne obrestne mere, visoko rast ali hiter
padec tečajev
jezikovnih valut, bi bilo več kot očitno kako
korelirajo vplivi
svetovnih sil in svetovnih jezikov, kako državam
z veliko politično -
gospodarsko močjo uspe šibkejše državne tvorbe
tako ekonomsko kot
tudi jezikovno prehiteti za krog, jih postaviti
pod skrbstvo ali jim
zapreti usta.
…
Izhajajoč (in nehajoč) z nemškim denarjem je
ta v tem delu in v
primerjavi z drugimi vrstami v naslednjih državah
največ uporabljan
devizni kapital:
Nemčija - Norveška - Švedska - Danska - Anglija
- Nizozemska -
Belgija - Francija - Švica - Italija - Španija
- Avstrija -
Jugoslavija - Grčija - ZDA - Kanada - Mehika
- Brazilija - Avstralija
- Japonska - Nemčija
iz: ………………… 1212
Timm Ulrichs
KAKŠNO VREDNOST IMA ŠE NAGRADA ZA UMETNIKE?
Kako si lahko razlagamo dejstvo, da stroški slovesnosti
ob podelitvi
nagrad nekajkrat presegajo vrednost nagrade?
In kako dejstvo, da je
večina podeljenih medalj samo pozlačena s tanko
zlato plastjo in
drugače brezvrednosti? Beseda medalja pomeni
sicer reprezentativen
kovanec, a je simbolična vrednost, ki jo ima
za nagrajenega umetnika,
pogosto zelo vprašljiva.
Razstava v Werkstadt Graz v Sporgasse v Grazu
se ukvarja s podobo
Avstrije, ki jo slika kultura podeljevanja nagrad
umetnikom v
Avstriji. "Österreichbild" se imenuje tudi razstava,
ki je nastala po
letu in pol priprav. Položaj dokumentira s pomočjo
izjav umetnikov,
javnih reakcij in veliko zbirko drugih dokumentov.
Ko dobi nagrado "genialno razkriti genij" (Egyd
Gstättner), ki leta
dolgo trpi pomanjkanje na eksistenčnem minimumu,
ga odgovorni
politiki pred tem na cesti niti ne pozdravljajo?
Kakšno vrednost ima
torej nagrada?
Ustvarite si svojo sliko.
iz: NEUE ZEIT, 3.11.1992
Franz Niegelhell
ÖSTERREICHTOURNEE
AVSTRIJSKA TURNEJA
ÖSTERREICHBILD
NAGRADA WERKSTADT GRAZ
"v čast mi je" se imenuje izjava - prispevek -
wernerja hofmeistra
na zlati kompaktni plošči, ki je z drugimi 31
izjavami priznanih
osebnosti iz umetnosti in znanosti
postala zlata medalja - zlato je tu menjalna
vrednost za nematerialen
svet, svet časti - in svet časti je tukaj spet
menjalna vrednost za
prikazovanje kulturno politične
realnosti avstrije -
na začetku raziskovalnega dela "častne nagrade"
1992
- je bilo takoj jasno - da smo se dotaknili kulturnega
življenja v
celoti.
vse avstrijske nagrajence v kulturi smo prosili
za osebno mnenje o
nagradah, ki so jih prejeli - in smo tako ustvarili
enega
najpreprečljivejših dokumentov na tem področju
- področju časti -
prek 1000 strani obsegajoča dokumentacija v treh
v usnje vezanih zvezkih -
österreichbild ustvarja sliko oblikovanja medalj
in listin - o
arhitekturi dvoran častnih nagrad do oblikovanja
posameznih
televizijskih prispevkov in poročil o podelitvi
nagrad - prikazuje
modo, fotografijo, cvetličarstvo, nagovore -
österreichbild gre daleč prek dojemanja
kulturnih nagrad in njihovega podeljevanja -
in
posreduje neskaljen vpogled v notranjost "kulturne
identitete" -
österreichbild meče značilno luč na "državno
estetiko" -
österreichbild - nagrada werkstadt graz je nagrada,
ki jo je
ustanovila werkstadt graz -
obstaja v nakladi 1000 izvodov "na razpolago
vsem zainterisiranim v
smislu relativiziranega kulturno političnega
pojasnevanja" - nominirane so lahko osebe -
institucije, mesta, itd. - za častne dosežke,
kot tudi za nezadostne
- v vsakem primeru je dovoljena samo ena nominacija
- ali kot piše
heimo ranzenbacher: "potrebno je torej dobro
premisliti, kateri osebi
in zakaj se želi podeliti nagrado"
zahvala velja sodelavcem vorarlberške
deželne vlade za današnji start
avstrijske turneje - zahvala velja številnim
umetnikom in umetnicam,
znanstvenikom in znanstvenicam za njihove prispevke
- umetniku
gottfriedu bechtoldu in politiku kulturnega deželnega
sveta
hansu-petru bischofu - in andreasu platzerju
za težko nalogo
organizacije in nadzora tega projekta."
OTVORITEV, 16.4.1996
Montfortsaal, Landhaus Bregenz
Joachim Baur / WERKSTADT GRAZ
V ČAST MI JE
Izjemoma lahko vsak stopa po rdeči preprogi, ki
je drugače na
letališču Thalerhof položena samo za VIPe. Tokrat
kaže pot v
Sporgasse 16, kjer se je "Werkstadt Graz" soočila
s "častjo -
dostojanstvom - ugledom". Plus z vsem ostalim
avstrijskim.
Za uvod nekaj številk. V Avstriji je 250 nagrad,
ki se podeljujejo
umetnicam in umetnikom. 500 šilingov dobi absolvent
Akademije
likovnih umetnosti (Akademie für bildende Kunst)
za izredne dosežke -
1,5 miljona nagrajenec avstrijske državne nagrade.
V umetniškem
projektu "ÖSTERREICHBILD" je WERKSTADT GRAZ kritično
osvetlila domačo
kulturo nagrajevanja.
Rezultati so predstavljeni v omari, ki posreduje
udobnost avstrijske
dnevne sobe. Poleg svinjske lobanje iz marcipana,
izdelka umetniške
skupine G.R.A.M., in sobne rastline Veronica
incana (nemško:
Ehrenpreis = častna nagrada) nam sedem nagrajencev
iz video ekrana
pripoveduje o počastitvah. O "priznanjih
in vzpodbudah" govori Erwin
Ringel, o tem, da nagrade niso podeljene temveč
vsiljene govori Leo
Lukas. Kurt Schwertsik trdi, da po njegovem mnenju
ni prejel najvišje
avstrijske državne nagrade zato, ker je "prijeten
človek":"Država
podeljuje nagrade sicer neprijetnim umetnikom,
a zelo nerada
neprijaznim." Nadaljnih 24 izjav od Andreja Okopenka
prek Elfriede
Ott do Barbare Ooudenhove - Kalergi je na cd-ju.
Kratek, barvit in
čudovito dvoznačen je komentar Wernerja Hofmeistra
"V čast mi je…"
Pri gledanju dveurnega videa se smejo pojaviti
asociacije na
"Österreich Bild", televizijsko oddajo predvajano
vsako nedeljo,
velikega brata vsakodnevne "Bundesland Heute",
ko veliki možje v
čudovitih ceremonijah častijo nagrajene: tudi
tukaj paleta od Hilde
Spiel prek Karla Heinza Böhma do Elfi Althoff
- Jacobi in Klausa
Marije Brandauerja. "ÖSTERREICHBILD se bi naj
od leta 1993 selila
naprej v vsa deželna glavna mesta."
iz: GRAZ DERZEIT, november 1992
Jutta Zniva
V ČAST MI JE
Izjemoma lahko vsak stopa po rdeči preprogi, ki
je drugače na
letališču Thalerhof položena samo za VIPe. Tokrat
kaže pot v
Sporgasse 16, kjer se je "Werkstadt Graz" soočila
s "častjo -
dostojanstvom - ugledom". Plus z vsem ostalim
avstrijskim.
Za uvod nekaj številk. V Avstriji je 250 nagrad,
ki se podeljujejo
umetnicam in umetnikom. 500 šilingov dobi absolvent
Akademije
likovnih umetnosti (Akademie für bildende Kunst)
za izredne dosežke -
1,5 miljona nagrajenec avstrijske državne nagrade.
V umetniškem
projektu "ÖSTERREICHBILD" je WERKSTADT GRAZ kritično
osvetlila domačo
kulturo nagrajevanja.
Rezultati so predstavljeni v omari, ki posreduje
udobnost avstrijske
dnevne sobe. Poleg svinjske lobanje iz marcipana,
izdelka umetniške
skupine G.R.A.M., in sobne rastline Veronica
incana (nemško:
Ehrenpreis = častna nagrada) nam sedem nagrajencev
iz video ekrana
pripoveduje o počastitvah. O "priznanjih
in vzpodbudah" govori Erwin
Ringel, o tem, da nagrade niso podeljene temveč
vsiljene govori Leo
Lukas. Kurt Schwertsik trdi, da po njegovem mnenju
ni prejel najvišje
avstrijske državne nagrade zato, ker je "prijeten
človek":"Država
podeljuje nagrade sicer neprijetnim umetnikom,
a zelo nerada
neprijaznim." Nadaljnih 24 izjav od Andreja Okopenka
prek Elfriede
Ott do Barbare Ooudenhove - Kalergi je na cd-ju.
Kratek, barvit in
čudovito dvoznačen je komentar Wernerja Hofmeistra
"V čast mi je…"
Pri gledanju dveurnega videa se smejo pojaviti
asociacije na
"Österreich Bild", televizijsko oddajo predvajano
vsako nedeljo,
velikega brata vsakodnevne "Bundesland Heute",
ko veliki možje v
čudovitih ceremonijah častijo nagrajene: tudi
tukaj paleta od Hilde
Spiel prek Karla Heinza Böhma do Elfi Althoff
- Jacobi in Klausa
Marije Brandauerja. "ÖSTERREICHBILD se bi naj
od leta 1993 selila
naprej v vsa deželna glavna mesta."
iz: GRAZ DERZEIT, november 1992
Jutta Zniva
ÖSTERREICHBILD
NAGRADA WERKSTADT GRAZ
WERKSTADT GRAZ
ÖSTERREICHBILD = prikazuje čast - dostojanstvo
- ugled na kulturnem
področju
ÖSTERREICHBILD = sestavljajo mnoge izjave, prispevki
in umetniška
dela nosilcev kulturnih
priznanj Avstrije
ÖSTERREICHBILD = "design" listin, medalj, plaket,
pokalov in
arhitektura"dvoran častnih
nagrad" Avstrije
ÖSTERREICHBILD = je dveurni video s TV oddajami
o podelitvah nagrad
in počastitvah
ÖSTERREICHBILD = deset delna foto serija "dvoran
častnih nagrad"
Avstrije
ÖSTERREICHBILD = video z izjavami: Eilfriede
Huth, Richarda
Kriescheja, Friederike
Mayröcker, Kurta Schwertsika,
Roberta Adriana X, Leo Lukasa, Erwina
Ringela
ÖSTERREICHBILD = 19 etažni - Read only memory
napolnjen z listinami,
medaljami,
plaketami, pokali in umetniškimi
deli
ÖSTERREICHBILD = BTX program s prispevki: "heraldika",
"zlato srebro
bron" in drugi na
mreži avstrijske pošte (*3530#)
ÖSTERREICHBILD = medijska omara, "svinjska lobanja"
iz marcipana -
G.R.A.M.
ÖSTERREICHBILD = knjiga v treh zvezkih, vezanih
v platno 30 x 18 cm,
obseg 1131 strani o
častnih nagradah v kulturi, kipi za
podeljevanja, zahteve, časopisne
novice, znanstveni prispevki.
ÖSTERREICHBILD = zbirka TV reklam na temo "častna
nagrada".
PROBLEM : IDENTITETA
…
Častna nagrada: Werstadt Graz ponuja zabavno
poučno uro o kulturni
identiteti (in dejansko izpolnjuje "jesenski"
moto "America Nowhere",
tukaj Amerike zares ni nikjer).
"Österreichbild" se imenuje njena zbirka domačih
listin, plaket in
pokalov. Umetniki (od Achleitnerja do Mayröcker,
od Hutha do
Okopenka) zavzemajo stališča (na videu in cd)
o razumevanju časti in
nagrad.
Avstrija! Kako se nagrajuje in časti, Werkstadtovo
poročilo.
iz: KLEINE ZEITUNG, 7.10.1992
Walter Titz
PROJEKCIJA
"v tem trenutku izročamo jekleno skulpturo - projekcijsko
površino -
ki jo je izdelala öbb - učna delavnica graz mladostnikom
in
tej hiši
v tem trenutku bo ta
jeklena skulptura prvič uporabljena
prvič bo - kot se temu reče - vidna projekcija,
ki združuje - fenomen
mladine - s fenomenom umetnosti -
prvič imajo mladostniki možnost - govoriti o
stvareh, ki jim ležijo
na duši - s 4 x 4 metre velikega platna.
in prvič ima ta poseg - v tem predelu graza tudi
posledico da ta kraj
ostane - nekraj
od danes je iz - prihajanja in odhajanja - "nastalo
- odhajanje in
prihajanje" -
DOORWAY / WERKSTADT GRAZ
Zagon projekcijske površine Mladinski hotel Graz
RAINER GANAHL
PROGRAM ZA GOSTUJOČE UMETNIKE 1998
5 dni, 5 ur na dan
25 urni video
4 fotografije, 12 študijskih listov
BASIC KOREAN
V navedenem času sem se z v Grazu živečimi Korejci
učil Korejščino.
Učenje tujih jezikov je že dolgo let del moje
umetniške prakse, ki
socialno kritično preučuje odnose med jezikovno,
etnično in socialno
drugačnimi. Načeti naj bi bili tudi problemi
evrocentrizma, kot tudi
odnosi med znanjem, informacijo in močjo. Evropska
politika tujih
jezikov še vedno odklanja azijske jezike kot
"pretežke", "preveč
eksotične". Korejsko se učim že dve leti bolj
ali manj redno. Temu so
bili predhodni japonski, ruski in novogrški študiji
- "nemškega
Orienta".
Študij prek konverzacije z mojimi korejskimi
učitelji mi je omogočil
tudi kratek, zelo simpatičen in prisrečen vpogled
v del majhne občine
približno 40 Korejcev v Grazu, ki me ni obogatil
samo jezikovno.
Želim se zahvaliti mojim učiteljem, v večini
študentov Glasbene šole
Graz: Kwon Eun-Sooju, Baek Jeong-Hynu, Kim Su-Oku,
Sim Min-Joungu in
Park Araminu, ki je na otvoritvi razstave igral
glasbo za blokflavto
nekega sodobnega Korejca. Zahvala velja tudi
Mister Leeju in
Werkstadt Graz.
Rainer Ganahl, Graz, 13.3.1998
NAGRADA WERKSTADT GRAZ
Instrument za relativiziranje kulturno političnih izjav
ÖSTERREICHBILD - NAGRADA WERKSTADT GRAZ, zlata
kompaktna plošča z
izjavami 31 domačih umetnikov in umetnic, znanstvenikov
in
znanstvenic na temo čast in nagrada, je lahko
podeljena 1000 krat.
Posebna nagrada, ki jo podeljuje WERKSTADT GRAZ
ustvarja kulturno
sliko Avstrije in temelji na projektu predstavljenem
na "Štajerski
jeseni 92". Zdaj je postala predmet, objekt in
tema v enem.
Leta 1992 so Werkstadterji za dokumentacijo državne,
na nagrade
vezane estetike, producirali video z izjavami
nagrajencev. Izjave so
bile posnete na CD, ki je opremljen z rdečo -
belo - rdečim trakom, v
nakladi 1000 kosov in je sedaj na voljo "vsem
zainteresiranim v
smislu relativizirane kulturno politične izjave".
To pomeni:
nominirane so lahko osebe (institucije, mesta)
za častne dosežke, kot
tudi za nezadostne. Dovoljena je samo ena nominacija;
potrebno je
torej dobro premisliti, kateri osebi in zakaj
se želi podeliti
nagrada. Objava imen in utemeljitev ustvari ambivalentno
sliko:
privatne odločitve (ki se množijo s 1000) držijo,
kot statistična
količina, ogledalu še eno ogledalo.
iz: KRONEN ZEITUNG, 17.4.1994
Heimo Ranzenbacher
