Milena Zlatar

RAZSTAVA DEL KIPARKE NACE ROJNIK V GALERIJI LIKOVNIH UMETNOSTI V SLOVENJ GRADCU OD 17.12. 1999 – 31.1 2000

Otvoritev: v petek, 17.12. 1999 ob 18.uri v prostorih GLU Slovenj Gradec, Glavni trg 24.
Otvoritveni performens: ITAT PAMEK GROUP iz Ljubljane (izrazni ples)

V slovenskem likovnem prostoru lahko kiparji najpogosteje realizirajo skulpture komornega značaja. Takšna se kaže sedanjost, pa tudi zgodovinska realnost, ki pomeni dokončno minulost časov, ko so kiparji bili enakovredni arhitektom ali mojstrom gradbenikom in so vkomponirali svoja dela v monumentalen prostor cerkva in profanih palač. Danes so spomeniška plastika, open-air projekti in  t. i. land art projekti (tudi Forma viva) v manjšini  v primerjavi z drugimi likovnimi realizacijami. Prostor pa še vedno ostaja, znotraj in zunaj skulpture, za kiparja najpomembnejši dejavnik realizacije skulpture – kiparskega objekta. Instalacije kot praksa umetniških realizacij v zadnjih desetletjih, so delno nadomestile željo po obdelavi celotne prostornine (razstavnega prostora), niso pa mogle zadovoljiti rešitev »klasičnih« problemov in odnosa kiparja do prostora, ki obdaja telo kipa. V tem smislu rešuje to problematiko projekt Nace Rojnik: ne gre za instalacijo (kakršnih smo vajeni) v pomenu medsebojnega učinkovanja posameznih elementov znotraj morfologije likovne stvaritve, ki razrešuje vprašanje odnosov z drugimi predmeti, temveč je njen projekt polnokrvna kiparska naloga in razrešuje medsebojne odnose TELO - PROSTOR - POVRŠINA. Lahko bi govorili tudi o novem (starem) vidiku kiparstva, ki znova odkriva lastno identiteto in poudarja kompleksnost razmerij osnovnih postulatov.

Za odločitev, da kiparki Naci Rojnik (umetnica je rojena leta 1951 v Ljubljani, v Slovenj Gradcu pa živi in ustvarja že več kot dvajset let) namenimo v Galeriji likovnih umetnosti posebno pozornost, je bila spodbudna prav njena želja realizirati kiparska dela v vnaprej znanem prostoru. Hkrati z njenimi ustvarjalnimi načrti smo se odločili za radikalen poseg v razstavni prostor »velike galerijske dvorane«: popolnoma smo jo izpraznili in tako dobili prostor, ki je kar klical po umetniških akcijah. Koncept kiparke Nace Rojnik, ki je že poleti 1998 začela pripravljati ta zahtevni projekt, je postal izziv tudi za nas. Zamislila si je v prostor postaviti "kolose" velikih dimenzij: gre za prostostoječe skulpture in reliefe, nekateri merijo v višino skoraj tri metre. Že skice so nas prepričale o likovni vrednosti projekta, zato smo jo spodbudili, da delo nadaljuje. Zahtevna tehnologija vlivanja umetne mase in tehnika žgane gline sta zahtevali mesece in mesece zbranega dela z vso metjejsko spretnostjo. Hkrati pa so nastajala dela komornega značaja (ta so na razstavi v galeriji Falke in skupaj z deli v slovenjgraški galeriji tvorijo enovito celoto), za katera bi težko rekli, da so le skice ali priprave za oblikovanje skulptur velikega formata. Živijo lastno življenje v preštudiranih proporcih in imajo svojo zgodovino v aktih - torzih iz katerih so logično izšle. Že te na pol sedeče ali ležeče figure so učinkovale, kljub manjšemu formatu, monumentalno in so bile polne notranje napetosti, tekstura površine pa je bila obdelana na slikarski način. Pretanjena obravnava površine je tako umirjala, mestoma  pa poudarjala dinamičen princip med telesom figure in prostorom, ki jo obdaja; takšen način je značilen tudi za njene skulpture monumentalnega formata.

Naca Rojnik, v sedemdesetih letih je študirala na ljubljanski likovni akademiji, se pozno izvila iz akademskega realizma, ki je bil v portretih prežet s samosvojim slikarskim občutenjem in določeno stopnjo svojevrstnega manierizma, sledila je prvinski izpovednosti in občutku za formo in telesnost ter tako postopoma dobila mesto v najvitalnejšem delu slovenskega kiparstva poznih devetdesetih let.

Umetnica je tudi z avtorsko postavitvijo razstave dosegla izjemne učinke, o katerih sanja vsak kipar - spoprijeti se s prostorom, konkurirati arhitektom, pri tem pa subtilno in sublimno ustvariti površino in zgodbo, ki se bo konzumenta tega prostora - gledalca, dotaknila na slikarski in poetični način.