|
Živahna kulturna situacija (iz »noi altri - wir anderen)
Intervju Veit Loers - Georg Bussmann
Loers: To vendar pomeni, da mora meščanska umetnostna ustanova
- torej muzej - nujno še naprej obstajati v meščanski družbi z namenom
posredovati vsebine, ki s svojo običajno nalogo sploh niso več soglasne?
Bussmann: Umetnostna ustanova bo v meščanski družbi vedno ohranila
svoj meščanski značaj (z nekaj izjemami seveda). Ampak pri tem se vrtimo
okrog vprašanja, kaj lahko iz izraza »meščanski« iztisnemo? Umetniška
društva pri tem niso v prednosti, razen če temeljijo na nespregledljivi
tradiciji, ki se navezuje na neke vrste meščansko pobudo iz 19. stoletja.
Staviti je potrebno na to tradicijo meščanske liberalnosti in radovednosti,
na meščansko potrebo po duhovnem nasprotovanju, celo na njegovo samovprašljivost.
S tem mislim, da mora meščanski liberalizem vedno znova doseči mejo,
kar pomeni, da mora priti do njegove razveljavitve (propada). Vse drugo
bi bilo potrjevanje že obstoječega in to bi pomenilo dolgočasje. Dokler
nimamo nobenih drugih izraznih oblik, nobenih drugih ustanov - razen
seveda poneumljajočega in egalitarnega mamila javnih medijev - še vedno
vidim v vsaki razstavi neko priložnost . S tem seveda ne mislim na razstave
umetniških društev in muzejev, ampak še posebej v zadnjem času pogoste
alternativne razstave, samorganizirane v napol podrtih hišah, praznih
tovarnah in podobno.
gor
|
