MANIFEST ARTE UTILE III
LA CULTURA HA UN NUOVO SPAZIO
Smo umetniki in živimo v družbi, katere odnos do umetnosti se ravna
po koristnosti.
Naša družba potrebuje sanje, ki jih umetnik sanja predvsem, kot proti
utež mori, ki jo sama vsakodnevno proizvaja in tako izrablja osnutke
umetnosti, za postavitev svojih Potemkinovih fasad, za katerimi se še
naprej nemoteno ukvarja z lastnim uničenjem. Umetnik se mora torej odločiti
ali želi kot pomočnik sodelovati pri tem samomorilskem programu ali
pa se želi postaviti na stran tistih, ki želijo vse to preprečiti.
Smo državljani in se zavzemamo za družbo, v kateri živimo - ta je politično,
socialno in kulturno okolje, v katerem delujemo kot državljani in ki
ga kot umetniki raziskujemo, opisujemo in odsevamo. Gibljemo se kot
vsi drugi, v prepredenem sistemu, ki se imenuje resničnost. Pri tem
pa raziskujemo, kako ta deluje in zaradi česa izgubi ravnotežje. To
je naš prispevek k razjasnitvi resničnih stanj na tem svetu, ki se nas
tičejo predvsem zato, ker je ta svet tudi naš.
Smo sodobniki, ki z budnim in radovednim očesom opazujemo, kaj se v
svetu dogaja. Nismo nikakršni olepševalci sveta, niti osrečevalci ljudi...
(Umetniki, ki se zavzemajo za to, končajo praviloma kot tragikomične
figure, nas uči zgodovina). Vemo pa, da lahko spremenimo resničnost
samo, če jo prikazujemo kot spremenljivo. Pri tem se obnašamo kot znanstveniki,
ki jih prav tako v precejšnji meri zavezuje nazorno razmišljanje.
Enačenje umetnosti in znanosti, ki je bilo za Leonarda da Vincija še
samo po sebi umevno, je postalo vprašljivo. Bolj ko se znanost podreja
diktatu namenske racionalnosti, tem nujneje potrebujemo umetnost.
Ne ukvarjamo se iz samega veselja z utopijo, a imamo vizijo o svetu,
ki še ima prihodnost. - Za nas kultura ni figov list, ki zakriva rastoče
izgubljanje resničnosti v javni zavesti in nič nimamo opraviti s fabriciranjem
iluzij. - Kulturno pesimistično tarnanje ni naša stvar, prav tako tudi
izmikanje odgovornosti ne. - Umetnost ni le umetnost in vse drugo ne
vse drugo, kajti ravno vse drugo je snov umetnosti. Zavzemamo se za
povezavo med razumom in domišljijo, ustvarjamo umetnost, ki nehlinjeno
predstavlja resničnost in razsvetljuje v njej shranjene še neuresničene
možnosti.
Zavračamo odločanje drugih o umetnosti, sodelovanje z vedno izrojeno
politično estetiko, zavzemamo se za samoodločanje umetnosti, za socialno
estetiko.
Demokracija ni le oblika vladanja, temveč je družbeni proces, s katerim
je umetnost povezana, o katerem poroča in po katerem se ravna. Neumnost
ni samo odsotnost razuma, temveč predvsem pomanjkanje domišljije. Domišljija
pa je omejen vir, ki nam je vsem na razpolago, uporabljajmo jo torej
in naredimo nov prostor za umetnost in kulturo.
Pino Poggi
gor
