| Pino Poggi |

| izhod |


| Pino Poggi |

 

 

 


PINO POGGI - AU estetika v družbenem

(Alternativa čiste estetike)

Prav stroga učna doba na področju figuralne umetnosti v moji mladosti je omogočila, da je v meni zorela sposobnost videti preko meja lepega. Pozornost usmerjena le na estetsko je gradila in oblikovala moje otroštvo, vendar pa mi je dovolila preseči to estetsko plat in odkriti neko novo, močno in neznansko pomembno vrednoto, ki se na zunaj kaže v namenu iskanja družbenih povezav in kritik v zvezi z vsakdanjim življenjem. V vseh mojih delovnih izkušnjah (I) in vseh umetniških projektih izdelanih po moji tematiki gre za neprestano iskanje družbenega stika. Estetska vzgoja , ki sem je bil na svojem začetku deležen, je vsekakor ohranjena v meni in sem jo zavestno in z vso pravico uporabil pri realizaciji vseh mojih del, katerih naloga je, še enkrat ponavljam, (ne samo) vizualno razjasniti vsem prizadetim, kakšna so moja stališča, moje slutnje in moji strahovi, ki jih dnevno zaznavam in želim poudarjati ali kritizirati. S temi mojimi »drugimi« deli družbene estetike se istovetim, saj so (skoraj) vedno aktualna in mi pustijo podoživeti tisti trenutek, mi (in ne samo meni) ponovno na novo predstavljajo že prej zastavljeni problem, mi dajejo možnost, da ga zopet vidim, ga obnovim, razpravljam o njem z vedno novo pozorno, pozornejšo publiko....

S temi mojimi socializiranimi estetskimi deli ali uporabnimi prostori nameravam biti poleg drugega tudi neka ovira za določene »ustanove«, ki pomembne kulturne prostore aktualne optično zgodovinske resničnosti negativno spreminjajo, le z enim samim ciljem, to je koristolovsko povečati vrednost svojih gospodarskih procesov. Ti »zavodi« in ustanove se na vso žalost ne zavedajo, da s to svojo strategijo veletrgovinske prodaje »kulture« ljudem neizogibno znižujejo kulturni razvoj njihovega mišljenja kot tudi omejujejo uporabo njihovih duševnih sposobnosti. To pomeni, da bomo vedno dlje zaostajali za tehnološkim napredkom in, da bo zaradi tega v prihodnosti vedno pomembneje nadzorovati ne le okolje, temveč nas same.

1965-1966 : v tem času sem zasnoval in napisal AU manifest (glej zadnjo stran naslovne strani otvoritve AU -Arte Utile, izdala mestna galerija v Lenbachhausu, v Münchnu).

.... Pri tem modelu so ena na drugo stopničasto zložene štiri ravnine iste osnove, kar pomeni, da se dodatno pridobi 1.000.000 kvadratnih metrov. Navzven se zgradijo stanovanja. V notranje površine pridejo storitvene dejavnosti in javne ustanove (komunalna uprava, šole, bolnice in drugo). Ostanek je prosta površina, ki jo lahko ozelenimo. - V nasprotju z dosedanjimi načrtovalnimi zamislimi sledi iz tega ponovno mešanje vseh že prej običajnih mestnih funkcij: delo, stanovanje, prosti čas in drugo. - Ker ni nobenih prometnih problemov, uspe povezati otroke in starejše v mestnem okolju, ne da bi jih izpostavljali nevarnostim. Delati in stanovati v isti hiši omogoča ženskam veliko prej uveljaviti njihova prizadevanja za enakopravnost kot pa so to dovoljevale dosedanje nove razširitve mestnih četrti, ki so bile zasnovane večinoma kot čista stanovanjska in spalna naselja.

Gozdovi in zelenice na robu mesta kot tudi znotraj mestnih predelov skrbijo za zdravo klimo in nudijo rekreativne možnosti. Aktivna športna dejavnost, športne prireditve potekajo na strehi stavbe. Stadioni morajo biti tako načrtovani, da se jih da uporabiti tudi za kulturne prireditve (glasba, ples, gledališke predstave in drugo).

Odločilno je predvsem to, da arhitektura ni vpeta le v smisel nastajanja nove kapitalske vrednosti, ampak da prevzema funkcije družbene prenove tako, da ustvarja tehnične predpostavke za njihovo uresničevanje in v sodelovanju z drugimi znanstvenimi disciplinami ozavešča to nujnost v interesu človečnosti naše družbe.



gor


> Arhiv Pina Poggija
>
Biografija

< Nazaj

 

zadnji popravek: 18-Oct-2002 15:26

ovežuje sas:: 2001