*No translation for this article*
Aktualno
Štefan Marflak: TA POT, TA SLIKA
22.4.2011 - 29.5.2011
Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
Akademski slikar Štefan Marflak je eden izmed najpomembnejših likovnih ustvarjalcev na Koroškem. Ponaša se s slikarskim opusom, ki je z vsebinskimi izhodišči in sporočilnostjo trdno vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem, zlasti še Mežiške doline in tamkajšnjih ljudi. Že pred leti, v času službovanja v Ljubljani in nato v Celju, je z značilno likovno pripovedjo motivno in duhovno ohranjal svojevrstno ustvarjalno vez z domačim okoljem, kamor se je nato vrnil in se dejavno vključil v lokalno likovno življenje tudi kot organizator in pobudnik slikarskih kolonij ter mentor mnogim nadebudnim likovnikom.
V najnovejšem ciklu TA POT, TA SLIKA se znova vrača k poetičnim izhodiščem, ki jih je pred leti zaznamoval s skupnim naslovom >In kaj so ljudje ko lesovi< in se s tem neposredno navezal na zgovorno misel iz zbirke zapisov dr. Franca Sušnika, že pokojnega profesorja in ravnatelja znamenite gimnazije in študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem ter domala v mit biblijskega modreca povzdignjenega koroškega humanističnega erudita, ki se je iz sveta učenosti in knjig obrnil k zemlji in gozdu, v sozvočje z letnimi časi in duhovi prednikov. Koroški starosvetni način razmišljanja, pogojen s pristnim vživljanjem v krogotok življenja sredi ne tako radodarne narave, ki ji dajejo ton še vedno mogočni, neokrnjeni in temačni gozdovi, je Marflak še poglobil z osebnim diskurzom v lastni mitski svet intimnih želja in vztrepetalih prisluhov duše, ki se spletajo v venec naslikanih podob, dopolnjenih s sugestivno in zelo osebno poezijo.
V formalni zasnovi kažejo Marflakove podobe izrazit občutek za snovnost slikarskih in slikarstvu privzetih materialov ter tehnološki perfekcionizem izrabe različnih neslikarskih materialov. S kolažnim načinom sestavljanja slike iz različnih gradiv, ki jih prekriva s krednato, kot omet učinkujočo in bolj ali manj izenačeno monokromno barvno opno, je na zanimiv način problematiziral modernistični problem zlivanja figure s ploskvijo nosilca.
V aktualnem likovnem trenutku se je po obdobju dekonstruktivizma, diskurzivno-analitične umetnosti in umeščanja umetnosti v polje družbene intervencije znova več kot očitno našel prostor za oživitev in ponovni razcvet tradicionalne naslikane podobe. V sodobni zahodnjaški družbi so se zaradi povečane mobilnosti in razpada primarnih socialnih omrežij ter posledične osamljenosti znova vzpostavile okoliščine za novoromantične premisleke o individualizmu in iskanju posameznikovega mesta v svetu. V vrsti ustvarjalcev, ki v Sloveniji iščejo ta >novi hrabri svet<, je tudi Štefan Marflak, ko se skozi zrcalo duše lucidno dotika brazgotin nikoli dokončane zgodbe življenja.
Štefan Marflak se je rodil leta 1952 v Črni na Koroškem. Diplomiral je na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Zaposlen je bil v gledaliških ateljejih SNG Drama v Ljubljani. Ukvarja se tudi z gledališko scenografijo in kostumografijo ter piše poezijo. Danes živi in dela na Ravnah na Koroškem.
