*No translation for this article*
BOŽIDAR TED KRAMOLC
29.4.2011 - 22.5.2011
Koroška galerija likovnih umetnosti
Ted Kramolc, Avtoportret, 1997, olje, platno, 61 x 51 cm
Razstavni projekt smo pripravili v sodelovanju s Pilonovo galerijo Ajdovščina.
Koroška galerija likovnih umetnosti že nekaj let vzdržuje intenzivne stike s slikarjem in pisateljem Tedom Kramolcem, ki živi v Torontu v Kanadi.
Božidar Ted Kramolc je bil rojen leta 1922 v Podgorici nad Šentvidom v Ljubljani v družini muzikologa Luke Kramolca, tik pred koncem druge svetovne vojne pa je skupaj z bratom Nikom odšel iz Slovenije na Koroško, od koder je izbral dokončno pot na ameriški kontinent. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Torontu se je uveljavil kot arhitekt za notranjo opremo, predvsem pa kot pisatelj in slikar, saj so njegova dela uvrstili v najpomembnejše kanadske nacionalne likovne zbirke.
V Sloveniji smo Kramolčevo ustvarjanje podrobneje spoznali šele po letu 1991, predvsem po zaslugi gospe Irene Mislej, direktorice Pilonove galerije v Ajdovščini, ki je v tistih letih slovenski javnosti predstavila plejado izseljenskih umetnikov, ki živijo in delujejo v Severni in Južni Ameriki. Leta 1992 je pri Mladinski knjigi izšel izbor kratke proze Podobe iz arhivov, kasneje pa tudi Kramolčeva daljša prozna dela (roman Tango v svilenih coklah je bil pred leti nominiran za nagrado Kresnik), nazadnje je v letu 2008 pri založbi Nova revija izšel roman Sol v grlu.
Kot likovnik se je Ted Kramolc v domovini prvič predstavil leta 1991, študijsko poglobljeno pa z razstavo v letu 2001, ki je bila predstavljena v Galeriji za sodobno umetnost v Celju, Pilonovi galeriji v Ajdovščini in v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V tem času se je v zapuščini umetnikovega očeta Luke Kramolca, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, našla zajetna mapa risb, ki je že bila razstavljena v slovenjgraški galeriji.
Po smrti soproge je Ted Kramolc ostal sam v svoji hiši v bližini Toronta. V dogovoru s Koroško galerijo likovnih umetnosti je pričel z urejevanjem velike slikarske zapuščine, iz katere je za donacijo svoji koroški duhovni domovini izbral 64 oljnih slik na platno, ki so z nekaterimi izbranimi grafikami in risbami velikega formata predstavljene na tokratni razstavi.
Razstavo spremlja katalog z besedili dr. Irene Mislej in kustosa razstave Marka Košana.
