Pravna informatika

mag. Janez Toplišek

Uvod
Mnogi, če ne kar večina pravnikov, se pri svojem delu srečujejo s številnimi različnimi področji predpisov. To pomeni, da mora pravnik hitro najti ustrezen odgovor tudi glede problema, na katerega naleti dvakrat ali trikrat letno.

Malo je npr. služb, ki bi se specializirano ukvarjale samo z javnimi naročili. Toda če moramo dvakrat letno izpeljati razmeroma zahteven postopek javnega naročila, bi si želeli, da bi iz prepletenega postopka jasneje izstopil edini možni med različnimi poteki, ki ga moramo upoštevati pri konkretnem javnem naročilu.

Verjetno bi v Sloveniji lahko na prste prešteli organizacije, ki imajo specializirano službo za področje intelektualne lastnine. Če se morate enkrat letno spopasti z vprašanjem, ki je urejeno z Zakonom o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, se kmalu vprašate ali morda ne bi bilo možno tega predpisa napisati pregledneje. Kadar koli sem ga začel prebirati, sem se po nekaj členih zgubil; pregleda nad celoto ni bilo več, niti tistega nad rdečo nitjo, ki sem ji v predpisu želel slediti. Težava izvira tudi iz ustaljenega nomotehničnega pristopa, ko sestavljalec predpisa želi z besedami zaporedno, člen za členom, opisovati vzporedne tokove.

Opisana srečanja s predpisi, ki so zapleteni navidezno ali zares, silijo k razmišljanju, kako bi jih izrazili nazorneje, pri tem pa ne bi izgubili bistva njihove vsebine. Pred desetletjem nas je konglomeratna monumentalnost samoupravljalske retorike v Zakonu o združenem delu naravnost silila, da smo ga brali ob pomoči obsežnega stvarnega kazala. Dandanes prevzemamo prakso anglosaških predpisov, da na začetku enolično definiramo nekatere pojme, ki se kasneje v skrajšanem/poenostavljenem izrazu pojavljajo v predpisu. Možni so torej različni pristopi, da naredimo predpis preglednejši in zato uporabnejši.

Zakon o javnih naročilih je značilen predpis, v katerem se ob skupnih določbah pojavlja nekaj vzporednih postopkov (naročil) z lastnimi značilnostmi. Takšne vsebine ni možno izraziti zgolj z zaporednim opisovanjem. In sestavljalcu predpisa se je dokaj dobro posrečilo, da je z jasno ločenimi poglavji izrazil možne vzporedne tokove. Kljub temu je ta predpis zahteven za tistega, ki ga mora uporabiti dvakrat na leto; težke so tudi možne posledice nepravilno vodenega postopka. Zato se nam je ob njem prvič porodila zamisel, da bi ga prenesli v obliko diagrama poteka. Na petih zlepljenih straneh smo grafično prikazali vse možne bistvene postopke. S kratkim pogledom na shemo lahko ugotovimo, kateremu postopku moramo slediti, podrobnosti pa seveda preberemo v členih, na katere shema napotuje. Diagram torej omogoča hkraten pogled na celoto, na večje skupine sestavin, na rdečo nit, ki ji moramo slediti, in na podrobnosti. Nobeno zaporedno pisano zakonsko besedilo ne more ponuditi česa takega!

Z diagrami poteka na papirju pa je tako kot z rodovnikom, na katerem moraš dodati novega sorodnika. Na papirju naenkrat ni prostora, zato je treba uporabiti škarje in lepilni trak. Rodovno drevo kmalu postane neugledna in slabo pregledna lepljenka. Zato je najbolje uporabiti ustrezen računalniški program. Risanje diagrama je izvedljivo tudi z računalniškim urejevalnikom besedila (MS Word ima na risarski paleti tudi simbole za diagram poteka). Toda zgradba diagrama v Wordu je nekoliko nestabilna in se lahko celo pri prenašanju datoteke od doma v službo deloma pokvari.

Pravo odkritje je pomenilo, ko smo uporabili poseben računalniški program, ki je namenjen prav sestavljanju in prikazovanju diagramov poteka (Micrografx FlowCharter 7.0). Izdelani diagram je stabilen; ko premaknemo neki objekt, se z njim prestavijo tudi povezave na druge dogodke. Shranimo ga lahko tudi kot sliko ali pa v obliki HTML za spletno objavljanje. Med posameznimi sestavinami diagrama so možne hipertekstne povezave!

Predpisi v obliki diagrama poteka
Temu sestavku je priložen diagram poteka za Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (Ur. list RS 45/95). Ta predpis se nam je zdel zaradi svoje postopkovne sestavljenosti zelo primeren za grafično ponazoritev z diagramom. Vse štiri priložene diagrame kopirajte in zlepite v enoten diagram, ki bo ponudil celovito sliko obravnavanja izumov v delovnem razmerju.

Diagram poteka bi moral postati prvi pripomoček pri snovanju novih predpisov. Preprosta tehnika opozori sestavljalca predpisa na neobdelane razvejitve (praznine), pomembno pa je, da je kljub mnogim podrobnostim ali stranskim postopkom v vsakem trenutku možen pogled na celoto predpisa. Diagram pokaže, kdaj mora snovalec predpisa iz zaporednega opisovanja preiti na vzporedno. Pomaga mu torej določiti optimalno notranjo zgradbo, ki bo najbolj ustrezala glavnim vsebinskim tokovom predpisa.

Posebej dragocen je lahko diagram pri redkejši rabi zapletenega, zelo strukturiranega predpisa. Za zapleten predpis je značilna vodoravna struktura diagrama, pogoste povratne zanke (včasih tudi pogojne) in odvodi k drugje obdelanim delom postopkov. Noben z besedami izražen predpis ne omogoča, da bi tako rekoč s pogledom nanj opazili iskano rdečo nit, torej tisti potek, ki ga v določenem položaju potrebujemo kot oporo za odločitev. Diagram omogoča prav to.

Nekaj ugotovitev pri obravnavanem zakonu (industrijska lastnina v delovnem razmerju)
Izraz delojemalec smo v diagramu zamenjali z izrazom »izumitelj«, ki bolje odraža položaj te osebe po zakonu. Izraz delojemalec preveč poudarja delovna razmerja in se na prvi pogled slabo loči od njemu komplementarnega delodajalca. Dodaten argument za to zamenjavo je tudi v pravilu, da prenehanje delovnega razmerja nima učinka na razmerja iz tega zakona (4. člen).

Zaradi prostorskih omejitev in preglednosti v diagramu nismo zajeli vseh podrobnosti vzorčnega zakona. Zaradi zapletenosti razmerij celo dopuščamo, da kateri od delov predpisanega postopka ni prikazan najustrezneje. Kljub tem zadržkom pa menimo, da je vzorčni diagram dovolj dobra podlaga za razmišljanje o ustreznosti zgradbe obravnavanega zakona.

Diagram je pokazal, da se popolni in omejeni prevzem izuma omenjata prezgodaj (6. člen) in, da je ta razvejitev potrebna šele od trenutka, ko se začne prevzem izuma podrobneje obravnavati (od 8. člena dalje).

Pri neposrednih in posrednih službenih izumih sta možna po dva glavna poteka dogodkov: popolni in omejeni prevzem izuma. To pomeni, da zakon v členih na zaporeden način obravnava štiri glavne možne vzporedne tokove. Nujna posledica takšnega pristopa je, da se bralec v predpisu kar naprej izgublja. Značilen primer tako neustreznega toka je v 8. členu zakona: prva dva odstavka utemeljita dve možni smeri nadaljevanja (popolni – omejeni prevzem službenega izuma), tretji odstavek pa preskoči na eno od štirih možnih nadaljevanj, ki pa predhodno zahteva odgovor na vprašanje, ali omejeni prevzem ovira izkoriščanje izuma! Zaradi takšnega preskoka »se v predpisu zgubimo«.

Če bi sestavljalec predpisa pripravil vsaj grob diagram poteka možnih dogodkov, bi lahko pravočasno opazil, da bi bilo treba nekje v začetku predpisa nekatere tokove ločiti in jih obdelati samostojno: bodisi do njihovega sklepa ali pa do ponovne skupne točke dveh tokov.

Če so v tako ločenih vzporednih tokovih nekateri enaki ali zelo podobni deli procesov, se je seveda treba na neki način izogniti dvema nevarnostma, ki lahko pomenita nepotrebno izgubljanje energije. Prva je preobilje (redundanca), kar pomeni, da za izraz porabimo več podatkov, kot je nujno potrebno. Drugo pa je tveganje, da isto stvar izrazimo na različne načine. Včasih že neznatna razlika v izrazih za enako vsebino povzroči pravno negotovost in potrebo po razlagi pravila. Pri pravnih pravilih se tema dvema pojavoma izogibamo tudi s sklicevanjem na druga, že oblikovana pravila (člene).

Diagram poteka pokaže, da so nagrade oz. udeležba pri dohodku izumitelja nekako porazgubljene v drugih zapletenih postopkih. To daje misliti, da naj bi bile urejene ločeno od drugih postopkov za obravnavanje izuma v delovnem razmerju.

Še bolj vprašljivo izstopajo možne vrste patentnih prijav, ki smo jih zaradi zakonske dikcije morali postaviti v poddiagram popolnega prevzema neposrednega službenega izuma (patent, patent s skrajšanim trajanjem, zaupni obrambni patent) in v poddiagram popolnega prevzema posrednega službenega izuma (prijava doma, v vseh državah, v nekaterih državah). Obe skupini opisov bi v diagramu morali ponavljati pri vsaki od vrst patentnega prevzema. Torej bi te določbe bolj spadale med tiste, ki so skupne vsem vrstam patentnih prevzemov.

Vzorčni diagram po našem mnenju razvidno kaže, da bi bilo obravnavani zakon možno zgraditi pregledneje. Kljub temu, da bi bilo možno priloženi diagram izdelati tako, da bi bil še bolj nazoren, upamo, da bo dober pripomoček tistim, ki se poredkeje srečujejo z izumi v delovnem razmerju.

[1] Gl. npr. The new engineering contract – Flow charts. The Institution of Civil Engineers, Thomas Telford, London, 1993 (publikacija je v CTK). Prikazujejo življenje celotne gradbene pogodbe v obliki diagramov poteka.
 

Na vrh

 

Na prvo domačo stran	Elektronsko poslovanje	Elektronski podpis	Elektronski pravni viri	Poklicno / osebno
.	Softver	.	.	.