Rodoslovje - prva stran nazaj 
grb
 Slovensko  
rodoslovno društvo 
Viri rodoslovnih podatkov
Telefonski imenik

Elektronski naslovi telefonskih imenikov:
Telekom Slovenija  
ZDA - White Pages  
Nemčija 		 Avstrija  
Mednarodni telefonski imeniki raznih 
   držav 

Analiza podatkov iz telefonskega imenika (1995)
mag. Janez Toplišek

Pred začetkom iskanja po imeniku nas je zanimalo, če lahko z elektronskim telefonskim imenikom ugotovimo:
* Ali je res, da nek priimek izhaja iz določenega ožjega geografskega območja?
* V katero geografsko smer bo (verjetno) treba iskati prednike v neki družinski veji?
* Kolikšna je zanesljivost, teža, uporabnost ugotovitev?
* Izpis naslovov in telefonov vseh oseb z določenim priimkom.

Listati po knjigi telefonskega imenika bi bilo zamudno in mimogrede bi kaj spregledali, zato smo uporabili računalniški telefonski imenik (DOS 1995). Ta omogoča tudi nekaj statističnih operacij nad podatki, ki nam jih ni treba posebej vnašati na računalniški disk. V prihodnje bo poleg uradnega Telekomovega (TIS) gotovo obstajalo še nekaj drugih imenikov z večjimi in manjšimi možnostmi poizvedb.
Oglejmo si tabelarni pregled nekaj raziskovanih rodbinskih priimkov in možna sklepanja. Navedeno je skupno število najdenih priimkov (vseh) in število po posameznih omrežnih skupinah. Pri nekaterih omrežnih skupinah je pod številom vseh najdenih v oklepaju navedeno tudi število zadetkov v "glavnem mestu" omrežne skupine.
Priimek
vseh
061
062
063
064
065
066
067
068
069
0601
0602
0608
Grosek
26
5 
(5)
8
(4)
12
(1)
-
-
1
-
-
-
-
-
-
Toplišek
37
7 
(5)
6
(6)
13
(2)
3
-
-
-
-
-
-
1
7
Potisk
49
6 
(4)
29
(10)
6 
(-)
2
-
-
-
-
4
-
1
1
Pleterski
54
22 
(18)
2 
(1)
9
(4)
-
-
-
1
1
-
1
2
16
Omerzu
59
11 
(6)
11
(6)
11
(3)
1
-
-
-
1
-
1
-
22
Pirš
110
45 
(18)
36 
(9)
13 
(2)
2
1
2
-
1
-
3
1
5
Ipavec
123
16 
(4)
7
(4)
1
(-)
9
77
7
3
1
-
-
-
-
Kerin
143
28 
(23)
8
(4)
6
(3)
7
4
5
1
7
1
10
-
66
Gril
165
33 
(14)
34
(12)
32 
(8)
17 
(10)
1
7
6
17
-
-
16
2
Hojnik
168
8 
(3)
105
(21)
32 
(5)
-
-
3
1
-
4
-
11
3
Bračko
170
13 
(9)
117
(47)
13 
(1)
2
1
3
-
6
12
-
1
-
Ban
180
50 
(37)
16
(8)
6
(-)
8
(3)
1
20
21
18
-
4
5
31
Brglez
216
27 
(23)
79
(12)
86
(14)
4
-
1
-
-
-
12
4
3
Kodrič
248
44 
(38)
84
(25)
19 
(2)
17
(10)
29
(8)
15
8
4
1
4
-
23
Bizjak
869
235 
(156
41
(27)
56
(22)
115
(28)
195 
(35)
59
58
17
-
19
5
64
Vnaprejšnje omejitve glede uporabnosti podatkov iz TIS:
* v mestnih okoljih je razmeroma več telefonskih priključkov kot na podeželju; to je pomanjkljivost gornjih podatkov, saj večje število istih priimkov v podeželskem okolju bolj zanesljivo kaže na starejše jedro porekla;
* zaradi vse večje odprtosti in povezanosti celotnega slovenskega prostora , bodo porazdelitve z leti čedalje manj značilne; kljub temu ne moremo trditi, da bi bili bolj zgovorni podatki izpred 20 let, saj je bilo takrat razmeroma še manj telefonov na podeželju;
* vsa sklepanja iz gornjih podatkov bodo zanesljivejša in več vredna, če bodo vnaprej ali naknadno podprta z ugotovitvami iz drugih virov.

"Priimek očitno izhaja z določenega območja"
Zaradi visokega deleža priimkov na ožjem območju, je možno sklepati, da je najstarejše jedro določenih priimkov na ugotovljivem ožjem območju. Takšnih primerov je v gornjem pregledo razmeroma precej, kar kaže na dobro uporabnost podatkov: Potisk=062, Ipavec=065, Pleterski=0608, Kerin=0608, Hojnik=062, Bračko=062, Kodrič=062. Ugotovitev je še posebej pomenljiva, če se nanaša na manjšo omrežno skupino (0601, 0602, 0608).
 

Včasih gre za dve ali tri območja, ki skupaj predstavljajo razširjeno območje najpogostejšega pojavljanja nekega priimka. Običajno so ta območja med seboj povezana oz. gre za kraje, kjer se obe območji stikata. Primer: Toplišek=063,0608 (Kozjansko); Hojnik=062,063 (med Celjem in Mariborom); Brglez=063,062; Bizjak=065,064,061.
Skupno število priimkov na območju je koristno primerjati s številom istih priimkov v "prestolnici" območja. Ta previdnost je zlasti potrebna pri 061 oz. pri Ljubljani. Če sta obe številki enaki, pomeni, da so vsi priimki le v enem večjem kraju in gre najverjetneje za priseljence. In obratno: če je v glavnem mestu le manjše število, ostali pa so porazdeljeni v ostalih krajih območja, gre bolj verjetno za avtohtone prebivalce nekega območja.
 

Gornje ugotovitve lahko rodoslovcu-začetniku dajo pomembne namige za smeri iskanja.

Skupno število enakih priimkov
Podatki iz gornje tabele kažejo, kaj je razmeroma redek priimek (26-59), srednje pogost (110-180), pogost (216-248) ali zelo razširjen priimek (Bizjak - 869). Natančnejšo delitev teh kategorij bi naredili z analizo večjega števila priimkov. Poskusili smo prešteti nekatere znane razširjene priimke: npr. Petrič 506, pri 969 Novakih je računalnik protestiral, da ima premalo pomnilnika (kljub 8 MB RAM!), štetje Kovač-ev pa se je končalo pri 999, kar je v programu najvišje možno število zadetkov.

Skupno število enakih priimkov omenjamo v zvezi z vprašanjem, ali je analiza verodostojnejša pri nižjem ali pri višjem številu enakih priimkov. Iz gornje tabele bi lahko sklepali, da skupno število enakih priimkov ni ključno, saj skoraj vsi zadetki dopuščajo preverjanje posameznih hipotez. Dokončno pa bi lahko takšno sklepanje potrdile dodatne rodoslovne raziskave.

Pri visokem številu enakih priimkov je včasih celo težje izluščiti kakšno zakonitost, saj so razpršeni po celi Sloveniji. Razen tega je pri njih večja verjetnost, da gre za več "ločenih" družinskih vej. Tako je npr. pri imenu Bizjak možno domnevati smer 065 > 064 > 061 (pri tem zaključek 061 ni povsem očiten). In kako s to smerjo povezati številčno značilno, vendar oddaljeno skupino 0608? Tukaj bi bilo treba povezati še druge zgodovinske podatke.

Povezovanje ugotovitev z drugimi podatki
Vsako raziskovalno sklepanje je prepričljivejše, če je podprto z dokazi iz različnih virov. Zato je treba morebitne zanimive ugotovitve iz analize elektronskega imenika povezovati z drugimi podatki. Npr. v gornjem primeru je največje število Ipavcev v 065 možno povezovati tudi z geografskimi imeni Vipava, Ipavci (zaselek pri črničah), Ipavec (zaselek na Idrijskem). Isti priimek, ki ga na zemljevidu najdemo nad Podlipoglavom pri Ljubljani je očitno izjema. V gornji raziskavi se je ob ugotovitvi, da sta priimka Ipavec in Bizjak najštevilčnejša v 065 odprlo zanimivo vprašanje, kako sta se mogla leta 1866 srečati g. Bizjak in ga. Ipavec v oddaljenem kraju 0608? Ali sta se obe družini priselili iz 065?
Priimek Pleterski je v 0608 gotovo mogoče povezati z geografskimi imeni zaselka Pleterje nad Krškim in Pleterski hrib...

Sklep
Analiza elektronskega telefonskega imenika je lahko koristen pripomoček pri rodoslovnem raziskovanju. Začetniku lahko nudi zanimiva izhodišča, že zbranim drugim podatkom pa lahko doda novo težo oz. lahko sproži dodatne raziskave. Upajmo, da bodo naslednje izdaje imenika dopuščale več selekcij pri analiziranju podatkov. Vse je seveda možno že sedaj, vendar bi moral raziskovalec ročno prenesti podatke imenika v svoj računalniški program.

V našem primeru smo skušali dokazali, da je možno s pomočjo imenika z veliko verjetnostjo nakazati obstoj prvobitnega jedra nekega priimka oz. ugotoviti širšo regijo, kjer je možno pričakovati, da se bo iskani priimek pogosteje pojavil.

In končno, izrabimo lahko tudi osnovni namen elektronskega imenika: hitro najdemo in izpišemo naslove ter telefonske številke naših sorodnikov oz. soimenjakov. To nam pride prav tudi ob organiziranju družinskih srečanj.
Na vrh gor