Rodoslovje - prva stran

Slovensko   rodoslovno društvo

Kazalo:

	Rodoslovje kot komponenta Mormonske cerkve (dr. Jože Žontar)
	Varovanje (rodoslovnega) arhivskega gradiva - Delo Rodoslovne družbe v ameriški državi Utah (Genealogy Society of Utah - GSU) v drugem stoletju svojega obstoja (Jerome H. Grasser, prevedel Peter Hawlina)
	Delo Rodoslovne družbe v državi Utah (Lojze Kobi)
	Izkušnje z delom v centru za družinske raziskave - Family History Center Dortmund (Peter Hawlina)

Rodoslovje kot komponenta Mormonske cerkve
dr. Jože Žontar

Leta 1969 je Genealoško društvo iz Salt Lake Cityja praznovalo 75. letnico svojega obstoja in ob tem priredilo svetovno konferenco o dokumentih pod nazivom "Zaščita dokumentov v negotovem svetu." Organizatorji so nanjo povabili strokovnjake ter druge interesente, ki so jih zanimala vprašanja varnosti ter ohranjanja arhivskega gradiva ter raziskovalce in interesente s področja genealogije. Na konferenci je bilo registriranih od 6.000 do 7.000 udeležencev, največ jih je bilo iz ZDA. Iz Evrope je bil organiziran charter polet, ki je bil polno zaseden. Že podatki o številu udeležencev kažejo, kakšno zanimanje je vladalo za konferenco, ki so jo spremljale tudi številne kulturne prireditve. V času njenega trajanja je bilo mogoče opraviti v kongresni dvorani, imenovani Solna palača (po Slanem jezeru pri Salt Lake Cityju), tudi tečaj iz genealogije ali pa računalništva. Iz Slovenije se jo je udeležil podpisani z referatom Genealoški viri v jugoslovanskih arhivih (po želji organizatorjev je referat omejil na Slovenijo in Hrvaško).

Konferenca je bila torej v znamenju dejavnosti genealoškega društva iz Salt Lake Cityja, ki ima s polnim imenom naziv Genealoško društvo Cerkve Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni. Gre za versko skupnost, bolj znano pod imenom mormoni (po Book of Mormon, v kateri so zapisana njihova temeljna verska načela). Osnovni namen društva je olajšati svojim članom ugotavljanje prednikov, da bi spiske prednikov vložili v tempelj v Salt Lake Cityju. S tem bodo po njihovem prepričanju zagotovili, da se bodo ob Kristusovem prihodu (ne priznavajo Kristusovega rojstva) združili in kot velika družina dosegli zveličanje. Verska skupnost mormonov je štela po podatkih iz leta 1986 okoli 6 milijonov članov, od tega polovico v ZDA, so pa razširjeni tudi po Evropi. V javnosti poudarja društvo svoj pomen pri zavarovanju in posredovanju genealoškega gradiva (vital records) nasploh in kot primer navaja tudi, kako se je ohranilo po njihovi zaslugi za določene kraje na Hrvaškem tako gradivo, medtem ko so bili originali v nedavnih vojnih dogodkih uničeni.

Tema konference je bila v vsakem oziru zelo aktualna. Bilo je še vedno obdobje hladne vojne in do izbruha 3. svetovne in obenem atomske vojne bi lahko kaj hitro prišlo in z njo nepredvidljivo uničenje pisane kulturne dediščine. V številnih državah so pospešeno mikrofilmali najbolj dragoceno gradivo. Neodvisno od delovanja mormonov pa so se začela tudi zelo širiti v petdesetih letih genealoška preučevanja tudi po Evropi, kar je interes za konferenco še povečalo.

V času konference si je bilo moč ogledati tudi bunkerje Genealoškega društva v granitnem masivu v bližini Salt Lake Cityja, zgrajene leta 1965, kjer hrani društvo mikrofilme matičnih knjig v naravnost idealnih razmerah. Glavno skladišče je 210 m pod zemljo, varno tudi v primeru eksplozije najmočnejše atomske bombe. V biblioteki društva v Salt Lake Cityju pa je moč proti plačilu mikrofilme uporabljati. Je najsodobneje opremljena, že tedaj so premogli številne računalnike.

Konferenca je bila v času, ko so mormoni navezovali stike tudi z arhivi v Jugoslaviji, konkretno z arhivi v Sloveniji in na Hrvaškem (zanimivo je, da se za pravoslavni del Jugoslavije niso zanimali). Prosili so za dovoljenje, da bi mikrofilmali matične knjige (rojstne, poročne, mrliške), kar so takrat opravljali ne le v zahodni Evropi, marveč tudi v nekaterih državah vzhodne Evrope, npr. na Poljskem in Madžarskem. Bili so pripravljeni plačati določen znesek od posnetka ter izročiti kopijo mikrofilmskih posnetkov, vztrajali pa so na tem, da sami opravijo mikrofilmanje. Po drugi strani so se slovenski arhivi, združeni tedaj v Skupnost arhivov Slovenije, mnogo ukvarjali z zavarovanjem matičnih knjig, ki so bile za novejši čas pri matičnih uradnih, starejše pa v Arhivu Slovenije, v Pokrajinskem arhivu Maribor, v škofijskih arhivih ter pri župnijskih uradih. Jeseni 1968 so se slovenski arhivi, skupaj s cerkvenimi arhivarji, lotili popisa vseh matičnih knjig, ne glede na to kje so bile, in ga končali konec leta 1971. Kako obsežna je bila akcija pove podatek, da je bilo popisano gradivo pri 1126 domačih in pri 18 imetnikih v tujini. Popis je objavljen v Vodniku po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, ki je izšel v treh knjigah, v letih 1972 in 1974 (urednika dr. Ema Umek in Janez Kos). Bilo bi zelo koristno, da bi vodnik aktualizirali na današnje stanje, potem ko je Arhiv Republike Slovenije izročil matične knjige Nadškofijskemu arhivu v Ljubljani, Ministrstvo za notranje zadeve pa prepise matičnih knjig za Štajersko Škofijskemu arhivu v Mariboru (1993).

Genealoško društvo je pripravilo program mikrofilmanja matičnih knjig v Sloveniji, ki naj bi trajal v presledkih kar deset let, z delom pa bi pričeli proti koncu leta 1970. Sledili so razgovori s slovenskimi državnimi oblastmi, ki so se postavile na stališče, da državni interesi ne dovoljujejo izročiti kompletno preslikano gradiva o prebivalstvu republike skozi stoletja v tujino. Enako je bilo tudi mnenje cerkvenih oblasti. Slovenija je nastopala samostojno, saj je imela od leta 1966 že svoj arhivski zakon.

Mormoni so ponovili svoje želje po mikrofilmanju v začetku 80 ih let. Tokrat so se zanimali za kakršnekoli sezname prebivalstva, kot popise prebivalstva, davčne, vojaške, urbarialne sezname ipd. Tudi tokrat je bilo stališče Sekretariata za notranje zadeve povsem odklonilno. Enako stališče so zavzeli tudi arhivi.

Leta 1989 so želeli mormoni mikrofilmati v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Slovenska škofovska konferenca je bila načelno proti, iz razlogov, ker so bile knjige vodene za drug namen, kot pa je namen društva in ker društvo opravlja to delo kot pridobitno dejavnost, pripravljeni pa so vsakomur glede na možnosti posredovati podatke o svojih prednikih.

Mormoni so tudi sicer zelo aktivni na arhivskem področju. Ni mednarodne arhivske konference, da se je ne bi udeležili. Navadno tudi v spremljajočem programu prikazujejo svojo dejavnost. Tako so tudi na XVIII. posvetovanju o strokovnin in tehničnih vprašanjih v arhivih marca 1996, ki jih organizira Pokrajinski arhiv Maribor - Mednarodni inštitut arhivskih znanosti v Radencih, predstavili svojo genealoško dejavnost in obsežen program. 

Varovanje (rodoslovnega) arhivskega gradiva - Delo Rodoslovne družbe v ameriški državi Utah (Genealogy Society of Utah - GSU) v drugem stoletju svojega obstoja
Jerome H. Grasser (prevedel Peter Hawlina)

Novembra lani je GSU praznovala stoletnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila z namenom zbiranja tistih podatkov, ki jih je mogoče uporabiti pri rodoslovnih raziskavah in te podatke ponuditi raziskovalcem pri njihovem delu. Od odkritja in možnosti uporabe tehnologije snemanja na mikrofilm služi še enemu namenu. To je trajnemu varovanju nenadomestljivih dokumentov pred poškodovanjem ali uničenjem zaradi ognja, vode ali obrabe. Leta 1966 je družba uspela urediti klimatizirano podzemeljsko skladišče, vkopano v masiven granit. Skladišče je namenjeno varnemu shranjevanju mikrofilmov in arhivalij. Že večkrat je bilo mogoče s pomočjo teh filmov nadomestiti dragocene informacije, ki so bile izgubljene zaradi naravnih katastrof ali zaradi namernega uničenja.

Primer: Leta 1992 je bilo požgano upravno poslopje na Cookovih otokih. Ob tem so bili uničeni skoraj vsi dokumenti o rojstvih, porokah in smrtih. Mikrofilmar GSU je v letih 1978 in 1988 te dokumente presnel in po požaru ni bilo težko narediti kopij. Med zadnjo vojno sta bila na Hrvaškem uničena dva državna arhiva, arhivalije pa so bile medtem zaradi potreb preslikave shranjene na drugem mestu.

S podporo, ki jo inštituciji dajejo tisoči arhivov v več kot 50 državah, je ta dobila mednarodno priznanje. Katalog GSU danes referenčno uporabljajo rodoslovci po vsem svetu. Vsi tisti, ki svoje raziskave šele začenjajo, se lahko pred tem prepričajo, če niso morda nekatere njim aktualne raziskave že opravljene in se s tem izognejo dvojnemu delu.

Ob vstopu v drugo tisočletje svojega delovanja se institucija sooča s številnimi zahtevami raziskovalcev. Te je mogoče razčleniti na naslednja področja:

• omogočanje dostopa raziskovalcev do podatkovnih zbirk,
• zadovoljevanje naraščajočih zahtev raziskovalcev,
• zagotavljanje varovanja zaupnosti za osebne podatke,
• urejanje ustreznega vodenja datotek
• uporaba tehnoloških novosti pri hranjenju, pristopu in posredovanju informacij,
• uporaba najsodobnejše tehnologije pri arhiviranju dokumentov.

• zbirke so na okrog 2 milijona rol mikrofilma, na njih pa pretežno neobjavljeni rokopisi z vsega sveta,
• zbirka se letno poveča za približno 50000 rol,
• zbirka je začela nastajati v tridesetih letih tega stoletja, od prvih dni obstoja tehnologije,
• uporabo zbirke urejajo pisni dogovori (več kot 10000) z arhivi in drugimi viri.

Katalog je del sistema, ki se imenuje Družinske raziskave (Family Search). Ta poleg kataloga vsebuje še druge dragocene podatkovne zbirke kot so zbirka podatkov o prednikih (Ancestral File ali nemško Ahnenkartei), mednarodni rodoslovni indeks (International Genealogical Index - IGI) in druge. Zbirka podatkov o prednikih vsebuje skoraj sedemnajst milijonov v rodovniške prikaze povezanih imen. V teh zbirkah lahko rodoslovec

• išče podatke o svojih prednikih,
• najdene podatke iztiska ali jih prepiše na disketo,
• vzpostavi stik s tistimi raziskovalci, ki so podatke dostavili in z njimi koordinira svoje raziskovalno delo,
• vnese popravke ali dopolnitve v obstoječo zbirko.

Družba opravlja svetovalno dejavnost glede tehničnih zahtev statističnim in drugim ustanovam v ZDA in Veliki Britaniji in jim daje na razpolago ustrezne računalniške programe. Trenutno se dela na vnašanju vojaških osebnih podatkov za ameriško državljansko vojno in britanski popis prebivalstva leta 1881. O slednjem nekoliko podrobneje:

GSU že od leta 1988 prenaša podatke o popisu prebivalstva za Anglijo, Škotsko in Walles. Pri tem družba sodeluje z glavnim angleškim matičnim uradom (Public Record Office v Londonu), škotskim (General Records Office for Scotland) in z okoli 150 rodoslovnih društev (Family History Societies). člani teh društev prejmejo iztiskano kopijo preslikanega gradiva o popisu, tega pa prenašajo na posebej za ta namen zasnovan obrazec. Vsak prepis naredita dve med seboj nepovezani osebi.

Tretja oseba preverja morebitne neenakosti v obeh prepisih in preverjene obrazce vrne GSU. Zbrane podatke vnašajo in obdelajo v 62 središčih na 442 osebnih računalnikih. Na diskete preneseni podatki se nato zbirajo v centrali v Salt Lake Cityju, kjer jih na osrednjem računalniku združujejo v skupno datoteko. Do teh informacij je mogoče posegati na več načinov:

• po priimkih
• po kraju rojstva
• po mestu popisa prebivalstva
• po zaporedju popisa prebivalstva

Vse od začetkov preslikave na mikrofilm pred več kot 55 leti, si je GSU zadala nalogo, da bo v tehnološkem pogledu pri zajemanju arhivskega gradiva ohranjala vodilno mesto in sodelovala pri določanju standardov in normativov, ki se nanašajo na to tehnologijo. Družba je že dolgo članica ICA komiteja, ki se ukvarja z informatiko in računalništvom, ISO (International Standard Organisation) TC-171-komiteja, AIIM (Association for Information and Image Management) in drugih mednarodnih organizacij.

Leta 1994 je GSU začela preizkušati programe in tehnologijo zbiranja informacij s pomočjo digitalnih tehnik zapisa. Temu bo sledilo preoblikovanje najbolj aktualnih delov mikrofilmskih zbirk. Trenutno še vedno prevladuje prepričanje, da ostaja z vidika dolgoročnega hranjenja mikrofilmanje najzanesljivejši način.

GSU bo svoje izkušnje s področja mikrografije, računalniške tehnologije in predstavitve brezplačno posredovala zainteresiranim arhivom, tako kot je to delala doslej. Dosežki GSU v njenih prvih stotih letih delovanja bi ne bili mogoči brez pripravljenosti številnih arhivov in arhivistov, ki so z družbo sodelovali. Vsem tem gre zahvala za podporo in sodelovanje pri tako uspešnem prenašanju arhivskega gradiva.

Rodoslovce čaka vznemirljiva prihodnost. Razvoj raziskovalnih možnosti in naraščanje podatkovnih zbirk nima meja. Velik napredek lahko pričakujemo z nadaljnjim združevanjem naporov rodoslovcev, arhivarjev, razvijalci tehnologije, rodoslovnih društev, vlad, privatnih organizacij in GSU. Vsi se zdužujemo z namenom, da zbiramo podatke o naših prednikih, jih hranimo in izmenjujemo. 

Delo Rodoslovne družbe v državi Utah
Lojze Kobi

Kakor smo v Drevesih že poročali (glej Drevesa, leto 2, št.6, junij 1995, str. 23) ima "The Genealogical Society of Utah" (= GSU), to je mormonska rodoslovna organizacija, v svojih obširnih arhivih, o katerih smo v današnji številki in prejšnjih tudi že poročali, obširno zbirko rodoslovnih podatkov tudi iz Slovenije. V omenjenem članku je na petih straneh navedenih veliko posameznih dokumentov, ki so arhivirani v obliki mikrofilmskih zapisov v tej zbirki. To gradivo seže vse od leta 1217 do sodobnih dni in obsega matične knjige, razne civilne dokumente kot so urbarji, trgovski dokumenti, vicedomov arhiv, dokumentacijo ljudskih štetij, stanovske plemiške matične knjige, zapiske iz turških vojn, cehovska pravila iz Ljubljane in Kranja ter cehovske zapiske iz Ljubljane, Krškega in Kranja, carinske in mitninske akte Ljubljanskega okrožja itd. ter razne cerkvene dokumente, kakor tudi sodobno literaturo o rodoslovju in razne vodnike po arhivih itd..

če koga zanima, kako je vse to prišlo v zbirke v Utahu, naj si ogleda vir. Tam zvemo, da je bilo omenjeno gradivo mikrofilmano v Ljubljani leta 1942, leta 1985 je bilo v Leipzigu v Zentrallstelle für Genealogie posneto zopet na mikrofilme ter prenešeno v arhive GSU.

V prospektu Nemškega rodoslovne centrale v Leipzigu (Deutsche Zentralstelle für Genealogie, Leipzig = DZfG), katerega nam je pred časom posredoval naš član iz Švice, g. Artel, lahko preberemo, kako je prišlo do filmanja slovenskega arhivskega gradiva v času med drugo svetovno vojno. Pod naslovom: Družinsko zgodovinske zbirke prejšnjega državnega rodovnega urada (Reichssippenamt) piše:

"V DZfG arhivirana dokumentacija cerkvenih knjig je plod dejavnosti državnega rodovnega urada (Reichssippenamt), ustanovljenega leta 1940, ki se je preje imenoval "Reichsstelle für Sippenforschung" in je bil podrejen državnemu ministrstvu za notranje zadeve (Reichsministerium des Innern). Od leta 1934 se je pod vodstvom te oblasti začelo sistematično filmanje v vzhodnih provincah zapadne in vzhodne Prusije, Pomorjanskega (Pommern), Poznanja (Posen) in Šlezije. Kasneje so filmanje razširili na dele ostalega 'rajha' in na takrat z Nemci poseljene inozemske pokrajine. Kot konec filmanja so izbrali leto 1874, to pomeni leto, predno so v Prusiji uvedli civilni urad (Standes Amt). Novejših podatkov o vzhodnih provincah pri nas ni. Zato ne moremo izstaviti nobenih manjkajočih dokazil o rojstvu za obdobje 1875 - 1990. Samo pri inozemskih Nemcih segajo filmanja delno do 1940 (na Sedmograškem do 1944)..." In dalje: "...Pri založbi Degener & Co., D-91413 Neustadt/Aisch, PP 1340, je leta 1991 izšel I. del seznama DZfG. Ta obsega dokumentacijo cerkvenih knjig vzhodnih provinc Poznanja (Posen), Pomorjanskega (Pommern), vzhodne in zahodne Prusije in Šlezije. II. del (1992) vsebuje nekoč nemško naseljena področja v inozemstvu: Besarabijo, Bukovino, Estonijo, Letonsko in Litvo, Sudete, Sedmograško, južno Tirolsko in SLOVENIJO. Oba dela sta na razpolago za 32 DM direktno pri založbi. ZDfG ne bo izdala lastne dokumentacijske serije..."

Iz teh navedb vidimo, da je bil razlog za filmanje matičnih knjig med vojno v navedenih pokrajinah predvsem v tem, da se dokumentira nemško poreklo dela prebivalstva v teh deželah in je bila celotna aktivnost povezana s takratno vsenemško nacistično tendenco ponemčevanja prebivalstva teh pokrajin, kot nam je znano iz naše Gorenjske in Štajerske. Zato je bila tudi SLOVENIJA vključena v ta projekt in tako so na koncu tudi Mormoni prišli do teh dokumentov.

Sedaj pa o GSU: (Podatke črpamo iz njihove brošure, ki opisuje in posreduje informacijo o nastanku GSU, kakor tudi zgradbo, bistvo, cilje in naloge ter našteje podružnice GSU.)

Rodoslovni podatki so imeli in imajo neprecenljivo vrednost in to že predno je izšla knjiga "Roots" pisatelja Aleksa Haley-a. Stotine cerkvenih knjig se letno izgubi ali pa jih uničijo požari in druge ujme.

GSU je bila ustanovljena 13. novembra 1894 in od tedaj zbira in hrani rodoslovne podatke in dokumentacijo, kot so cerkvene matične knjige, civilne matične dokumente, vojaške osebne dokumente pa tudi nekrologe (nagrobne nagovore) itd. Preko 50 let hrani razne važne dokumente in je vodilna na področju mikrografije, rodoslovnega raziskovanja, hranjenja arhivalij itd.

GSU je članica številnih mednarodnih organizacij: International Council of Archives (ICA), Society of American Archivists, Society of American Genealogists, National Microfilm Association, American History Association, Association for Asian Studies in Oral History Association.

Sedaj je v 28 nadstropnem nebotičniku s 14.233 m2, redno zaposlenih 600 nastavljencev. Največ jih ima visokošolsko izobrazbo in se ukvarjajo z jeziki, zgodovino, obratovodstvom, bibliotekarstvom, zemljepisom. Med njimi so paleografi, ki so usposobljeni za čitanje težavnih rokopisov iz večih delov sveta. Sodeluje še veliko število sodelavcev s polovičnim delovnim časom in mnogo prostovoljnih pomočnikov v več delih sveta.

Kot protiuslugo za sodelovanje nudi GSU brezplačno osebi ali ustanovi, ki da na razpolago originalne dokumente: 1. Izkušnje pri izdelavi mikrofilmskih programov; 2. Eno kopijo mikrofilmanih dokumentov; 3. Skladiščenje originalov mikrofilmov v granitnih votlinah, ki jih poseduje GSU, ki so bile zgrajene posebej za dolgoročno in varno skladiščenje mikrofilmov.

Omenjena granitna votlina za shranjevanje mikrofilmov se nahaja v gorski soteski v bližini Salt Lake City-ja v Utahu v ZDA in je največji rodoslovni arhiv sveta.

Izredni so tudi ukrepi za obvarovanje mikrofilmov pred propadom: Votline segajo 200 metrov globoko v raščeno granitno goro; zunanja vrata tehtajo 14 ton. Takih votlin je šest in vsaka je opremljena s 1.000 jeklenimi omarami, v katerih vsaki je po 825 rol mikrofilmov. Letno računajo z dotokom 40.000 novih rol mikrofilmov.

Do sedaj so bili mikrofilmani dokumenti v zahodni Nemčiji, zahodni Evropi in Avstriji, kakor tudi v vzhodnih predelih Nemčije (vzhodna Prusija, Šlezija itd.). Obširno so bili mikrofilmani dokumenti na Poljskem, kjer so bile mikrofilmane skoro vse cerkvene matične knjige. Nadaljna mikrofilmanja predvideva GSU, potem ko bo pridobila dovoljenja, predvsem na češkem in Slovaškem, kakor tudi v ostalih deželah (nekdanjega) vzhodnega bloka.

Kot primer navaja bilanco dela GSU za leto 1980: V tem letu je bilo posnetih v Avstriji, Belgiji, Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švici in ostali Evropi skupno 13.946 rol mikrofilmov s 16.307.581 posnetki.

Pri na novo prispelih mikrofilmih se pri GSU v Salt Lake City-ju najprej natančno prekontrolira kakovost in čitljivost. Nato vsako rolo katalogizirajo ter pripravijo kopijo v pozitivu, ki ga dajo na razpolago v knjižnici v Salt Lake City-ju.

Nekaj mikrofilmanih dokumentov iz področij iz katerih je veliko povpraševanja, pripravijo za računalniško obdelavo.

K nadaljnim pogodbenim obveznostim, ki jih GSU sklene z vsakokratnimi državnimi ali verskimi ustanovami, spadajo tudi dobave dodatnih kopij mikrofilmov, seveda s povračilom stroškov, nadalje izključna uporaba filma v knjižnicah GSU in pa dejstvo, da se zaradi ohranjanja neokrnjene zasebnosti ne izvede mikrofilmanja dokumentov, ki so mlajši od 100 let. Brez privoljenja osebe ali ustanove, ki da na razpolago original, se ne izdela nobene kopije mikrofilma za tretjo osebo. V nobenem primeru se ne uporabi mikrofilmov za komercialne namene.

Mikrofilmi so javnosti na razpolago v glavni knjižnici v Salt Lake City-ju. Ta ustanova uživa veliko zanimanje uporabnikov z vsega sveta. Razen številnih ljubiteljskih in poklicnih rodoslovcev, ki knjižnico redno uporabljajo, jo uporabljajo tudi zgodovinarji in drugi znanstveniki pri raziskovanju različnih področij. Dnevno obišče knjižnico povprečno 1650 uporabnikov.

Glavna knjižnica v Salt Lake City-ju nudi uporabnikom:

Strokovne in splošne informacije in pomoč pri uporabi kartoteke, strokovne literature, mikrofilmov, udeležbi na tečajih itd. Vsa pomoč v tej ustanovi je brezplačna. V kolikor interesentu ni mogoče osebno obiskati glavne knjižnice v Salt Lake City-ju, lahko pošlje pisna vprašanja v nemščini ali angleščini. Take informacije so brezplačne. Poleg tega pa je mogoče z dogovorjenim plačilom uporabiti rezultate že opravljenih raziskav.

Arhivom in drugim ustanovam, ki razpolagajo z rodoslovnim gradivom, nudi GSU:
1. Stalno varno hranjenje mikrofilmskih kopij Arhiva. Z uporabo mikrofilma bo original bolje ohranjen.
2. Svetovanje pri ureditvi lastne naprave za mikrofilmanje dokumentov.
3. Izmenjava izkušenj na področju varnostnega mikrofilmanja.
4. Pogodbenemu arhivu izroči kopijo presnetega gradiva.
5. V primeru, da se po izvršenem mikrofilmanju originalna dokumentacija izgubi ali propade, lahko dobi od GSU kopijo mikrofilma po ceni v višini lastnih stroškov.

GSU je doslej po vsem svetu ustanovila okrog 300 javnih rodoslovnih centrov. V teh je vsakomur dostopen vpogled v mikrofilme in si tako lahko izpopolni svoje rodovno drevo

Kopije mikrofilmskih originalov, vskladiščenih v glavnem arhivu v omenjenih granitnih podzemskih skladiščih, so za rodoslovna raziskovanja na razpolago v preko 1600 rodoslovnih arhivih v 57 deželah sveta. (Nam najbližji tak center je najbrž v Grazu.)

Projekti z in za računalniško podporo. Da bi postale rodoslovne informacije bolj dostopne, se je GSU poslužila tudi možnosti, ki jih nudi računalniška tehnologija. Od leta 1961 je pričela zbirati in vnašati v datoteke podatke o umrlih posameznikih in družinah. Te datoteke olajšajo delo tistim raziskovalcem, ki začenjajo z družinskimi raziskavami.

REGISTER DRUŽIN (Family Registry) je datoteka, ki vsebuje imena in naslove rodoslovcev, ki aktivno raziskujejo specifične družinske priimke. Ta seznam omogoča rodoslovcem, da se seznanijo z drugimi rodoslovci, ki delujejo na isti vrsti raziskav. Sedaj, po 6 letih (to poročilo je iz leta 1990), vsebuje seznam 270.000 vnosov v datoteko.

ISKANJE DRUŽIN (Family Search) je najobširnejši sistem. Ta vsebuje učinkovit program za iskanje in datoteke, zapisane na CD-ROM diskih. Na vsakem disku je približno 320.000 strani besedila. Ti diski so na razpolago v knjižnici in v omenjenih centrih v ZDA, Kanadi in Evropi. "Family Search" trenutno sestavljajo tri datoteke:

Katalog družinskih kronik (Family History Library Catalog);

Mednarodni rodoslovni indeks (International Genealogical Index) je najobširnejša datoteka. Indeks vsebuje preko 150 milijonov imen umrlih ljudi, rojenih od 16. stoletja dalje. Podatki v indeksu so kratki, podajajo kraj in datum rojstva ali krsta ter imena staršev. Pri porokah je navedeno ime soprogov in kraj ter datum poroke. Indeks podaja tudi vir informacije, kar omogoča preverjanje.

Datoteka prednikov (Ancestral File) je poskus izgradnje v rodovniške povezave vnesenih podatkov. Podatke o posameznih osebah je mogoče pregledovati samostojno ali družinsko ter prikazovati prednike in potomce izbrane osebe.

Pri GSU so izdelali tudi znani rodoslovni program PAF. Tudi o njem smo že večkrat govorili. Gre za najbolj razširjeni rodoslovni program, ki ima to slabo lastnost, da ne podpira nacionalnih abeced (čšž). Stane 35,00 USD, dobi se ga pri Ancestral Operations Unit, 2WW, Family History Department, 50E. North Temple Street, Salt Lake City, UT 84150, USA; tel. 801-240-2584).

Za nadaljnji razvoj na področju računalniških obdelav skrbi velik štab programerjev oddelka za družinsko zgodovino (Family History Department), ki sistem stalno izpopolnjuje in razvija.

Ena izmed važnih nalog tega štaba je razvoj standardnega programa za posredovanje podatkov med različnimi rodoslovnimi programi, to je GEDCOM (GEnealogical Data COMunications) ali tudi SAF (Standard Archival Format) program. Najpomembnejša značilnost tega formata je ta, da je struktura podatkov definirana, in s tem neodvisna od posebnih računalniških sistemov. V tem poenotenem zapisu je možen prenos v različnih zapisih vnesenih podatkov. Štab nadaljuje z iskanjem novih tehnologij za podporo rodoslovja kot so optična razpoznava, umetna inteligenca in še kaj.

V tem prispevku seveda ni zajeta vsa dejavnost GSU, to tudi ni bil namen. Bralcem priporočam, da se udeležijo praktičnega prikaza glavnih raziskovalnih pripomočkov te družbe. To možnost bodo imeli v soboto 14.12.1996 ob 10. uri dopoldne na Fakulteti za matematiko v Ljubljani. Stalno pa je taka raziskovalna središča mogoče obiskovati v Grazu, Dunaju in drugih večjih mestih sosednjih držav. 

Izkušnje z delom v centru za družinske raziskave (Family History Center)
Peter Hawlina

Sam sem že poročal, da sem enega od takih centrov obiskal na Dunaju. Vtisi in izkušnje so bile bežne, saj sem vsemu skupaj lahko posvetil komaj dve uri. V tem času sem želel dobiti splošen vtis in se nisem pripravil na raziskavo konkretnih primerov. Kljub temu sem nepričakovano in skoraj mimogrede prišel do zanimivih odkritij. Namesto opisovanja lastnih izkušenj, poglejmo, kako je bil s svojim delom zadovoljen neki Nemec. Ta je obiskal FHC v Dortmundu in pravi takole:

V centru so obiskovalcu na razpolago mednarodni rodoslovni indeks (IGI), datoteka prednikov (Ahnenkartei), mikrofilmske kopije cerkvenih matičnih knjig in drugih virov, dokumenti literatura in strokovna pomoč. Za povrh je na voljo še zelo obsežna knjižnica, ki ima zlasti veliko gradiva o nemških vzhodnih področjih.

Z vsem tem je bilo mogoče na disketo prenesti zapise o iskanem priimku. Ko smo izbrane vpise iztiskali, smo dobili na 176 straneh A4 formata podatke o 483 rojstvih in 348 porokah. Ob prvem pregledu smo hitro našli znane sklope po posameznih področjih. Z rezultatom smo bili več kot zadovoljni. Pokazale so se nam doslej neslutene smeri za dodatne raziskave. Z 831 podatki od krsta v letu 1555 do poroke v letu 1928 smo prišli do dobre osnove za temeljito delo. Odkrivajo se nam nove povezave in zapolnjujejo številne vrzeli.

Na vrh