Kako začeti z rodoslovnim delom? Peter Hawlina, dipl.ek. Pogosto slišimo
posameznike, ki trdijo, da si zelo želijo raziskati svoje poreklo in sorodstvo,
pa ne vedo, kako bi se tega lotili, prepričani so tudi, da je naloga za amaterja
prezahtevna. Večkrat smo v našem biltenu že dajali navodila za delo, vsebuje jih
Priročnik za rodoslovca začetnika. Kljub temu ne bo odveč, če kratka navodila
ponovimo. To je toliko bolj smiselno, ker sta za delo na voljo tudi dva obrazca:
Moji predniki in Družinski list. Obrazce lahko dobite na društvenih srečanjih.
Navodila začenjamo brez omembe računalnika, o njem bomo dodali nekaj misli na
koncu. 1. Predpogoj za delo je ta, da se naloge zares želimo lotiti.
Naloga ni zapletena, ni potrebno predznanje, ne rabimo pripomočkov, vendar je z
njimi delo lažje, zato jih priporočamo. 2. Oskrbite se z nekaj izvodi
obeh obrazcev - Moji predniki in Družinski list. Že po kratkem ogledu vam bosta
razumljiva. Sedite in oba izpolnite kolikor veste na pamet. 3.
Manjkajoče podatke dopolnite s podatki iz domačega arhiva. Še bolje pa je, da
vam obrazce izpolnijo vaši starši ali celo stari starši, če jih imate.
Manjkajoče podatke poskusite zbrati pri živečih sorodnikih. Delo si
organizirajte kot vam najbolje ustreza, na tej stopnji boste že uporabili lastno
metodo urejanja dokumentacije, jo razporedili po mapah in zanjo izbrali stalno
mesto. 4. V dosedanjem delu ste obrazec Moji predniki izpolnili z
vsemi podatki vsaj za štiri generacije. Nabralo se vam je več družinskih listov.
Morebitni manjkajoči podatki vam sami nakazujejo smeri nadaljnjega raziskovanja.
Vaše zanimanje bo morda usmerjeno bolj v neko izbrano smer, večina pa bo
verjetno vsem smerem pripisovala enak pomen. Pri raziskavah se je navadno
smiselno osredotočiti na tiste, kjer je delo lažje, vredno je čimprej
'izkoristiti' najstarejše sorodnike. Lahko poskusite z dopisovanjem, vendar so
izkušnje pokazale, da je odziv majhen. Zato je treba zbiranje kombinirati z
obiskovanjem izbranih oseb in podatke zbirati neposredno. Najbolje je, da sta
pri tem delu raziskovalec in intervjuvanec sama. Raziskovalec naj intervjuvanca
pazljivo posluša, pusti naj mu, da ta prosto govori in ga samo opomni na
morebitna neskladja ali pomanjkljivosti. Šele po tem, ko bo očitno, da je
intervjuvanec končal, mu lahko postavimo še dodatna vprašanja. Zlasti pri
starejših ljudeh je treba biti obziren, da bi jih ne utrujali. Bolje je ponoviti
obisk po nekaj dneh. 5.
Za vsak vneseni podatek je zelo važno, da si označimo vir. Sistem označevanja je
poljuben. Npr. povedal X.Y., dokument /oznaka/ in podobno. Če ste si pri
delu poleg osnovnih podatkov beležili tudi krajše ali daljše opombe, opise,
zgodbe, dogodivščine, življenjepise, je priporočljivo, da vse to in morda
originale ali kopije dokumentov, fotografij, predmetov in drugega gradiva
shranite z rodovniškim gradivom. Morda boste nastavili mape, fascikle, albume in
podobno.
Če ste pri svojem delu sledili navodilom, ste zbrali podatke za
nekaj manj ali več kot 100 oseb. Za delo ste potrebovali nekaj tednov, skupaj
kakih 10 do 20 ur. Zbrano gradivo lahko shranite in ga občasno dopolnete z
novostmi, rojstvi, porokami in smrtmi.
Vaše delo lahko s tem zaključite.
Opravili ste delo, ki bo morebitnemu zainteresiranemu dediču velika dragocenost.
Več kot verjetno pa ste pri svojem delu začutili veselje za
nadaljevanje. Nadaljujete lahko brez pomoči in izkušenj drugih, na tak način
dela večina raziskovalcev. Lahko pa si delo olajšate s tem, da posežete po
literaturi. Tuje literature je zelo veliko, knjig in časopisov, nastaja pa tudi
domača. Poleg omenjenega priročnika so v vsaki številki biltena našega društva
številni prispevki, ki vam bodo, če jih boste pravočasno spoznali, močno
olajšali delo. Mnogi raziskovalci so že ugotavljali, koliko dela bi jim bilo
prihranjenega, če bi poznali priporočila. Rodoslovno društvo prireja redna
mesečna srečanja, poleg tega pa še tematska predavanja, oglede arhivov,
predstavitve različnih načinov dela, razstavlja rodoslovno gradivo in rodovniške
prikaze, člani si izmenjujejo izkušnje, delovne pripomočke, literaturo, podatke
itd. Društvo tudi skrbi za povezave s tujino.
Za konec še računalnik. Mnogi
raziskovalci so opravili osupljive raziskave in zgradili zavidljive rodoslovne
izdelke brez računalnika. S tem so neizpodbitno dokazali, da računalnik pri tem
delu ni nepogrešljiv. Ravno tako pa je očitno, da si z njim lahko bistveno
olajšamo delo, raziskave pa lahko širimo praktično brez omejitev. Tudi za to
trditev ne manjka dokazov, ne le v tujini, dovolj jih je že tudi doma. Na
srečanjih društva rodoslovcev in v biltenih se temu področju posveča nenehna
pozornost, zainteresirani lahko delo z rodovnikom, računalnikom in v slovenščino
prevedenim programom spoznajo na tečaju. če boste pri svojem delu uporabljali
računalnik, vam bodo tudi tale priporočila za delo skoraj nepotrebna, odveč vam
bosta tudi oba omenjena obrazca, začeti pa se vseeno splača prav z njima,
najprej pa izpolnite obrazec Moj rodovnik. če ga boste izpolnjevali na pamet,
boste zanj porabili nekaj minut. To bo preizkusni kamen vaše pripravljenosti za
delo.
