Rene Rusjan, SCCA - LJUBLJANA Zavod za sodobno umetnost, oktober 2007

na str. 8 :

Clémentine Deliss: metronome, kuratorska praksa in raziskovanje versus razstave:

Zame je kuratorstvo raziskovalni fenomen in trdno sem prepricana, da lahko kot kustosinja delujem prek katerekoli platforme ali medija, odvisno od vrste raziskovalnega dela, ki me trenutno zanima, in od vrste nosilca, ki ga želim uporabiti.

Gre za zbornik tekstov posameznikov, ki s svojimi taktikami in metodami delovanja kriticno presprašujejo mehanizme umetnostnega sistema, lastno pozicijo in vlogo in moc same umetnosti. Zame je še posebej vznemirljiv prispevek Cl é mentine Deliss, ki že leta inovativno pristopa k lastni kuratorski praksi in vzpostavlja nove modele možnega (so)delovanja med razlicnimi akterji sveta umetnosti. Ravno zato so njeni teksti, kjer svoj modus operandi postavlja v širši konceptualni okvir, vedno znova kreativna spodbuda pri oblikovanju strategij in pri razmisleku o lastni praksi.

na str. xv–xxxvi:

… niz kadrov iz znamenitega avantgardnega filma Dzige Vertova, Man with a Movie Camera, ki so opremljeni s komentarjem …  

Odlomek oziroma niz podob povzema bistveno idejo knjige, in sicer poudarjeno zgodovinsko kontinuiteto, ki obstaja med novimi in starimi mediji. Knjiga podaja številne principe novih medijev, ki jih lahko najdemo že pri starejših oblikah medijske umetnosti, na primer filmu. Na nek nacin poudarjen avantgardni vidik novih medijev zagotavlja stalno kreiranje novih kulturnih oblik in ponovno ustvarjanje že obstojecih. Knjiga me je ob svojem izidu vpeljala v kontekst razmišljanja o novih medijih, ki ga razvijam in proucujem še danes, zato je zame izjemnega pomena.

Sodobna literarna teorija. Zbornik.

Dušan Dovc, administrator v kulturi

strani 23:

Roland Barthes: Smrt avtorja (1968): Vemo, da moramo, ce hocemo pisanju vrniti njegovo prihodnost, preobrniti mit o njem: rojstvo bralca je treba placati s smrtjo Avtorja.

Zbornik Sodobna literarna teorija se lahko bere kot pripomocek, ki omogoca razlicne vstope v literaturo – pa tudi v ostalo umetnost. Uprabljamo ga lahko kot zgodovinsko kurioziteto že preživelih literarnih teorij ali pa poskušamo iz njih splesti svojo, bolj intimno razlicico vstopanja v literaturo. Razlicne smeri literarne vede 20. stoletja pa so lahko tudi odlicno pomagalo pri raziskovanju vizualne umetnosti.

In odlomek? Trenutno (oktober 2007) se sodobna umetnost spet vraca k umetnini. Je to še ena smrt Avtorja oz. Umetnika?

Thierry De Duve:

Greenberg Between the Lines

Frenk Mavric ,
uni. dipl. filozof; podrocje zanimanja: kultura, estetika, umetnost

x

Avtor v knjigi analizira Greenbergerjevo kriticno podvzetje in poskuša definirati njegovo teoretsko ozadje. Knjiga je pomembna predvsem, ker ponuja konsistenten uvod v razumevanje Greenbergerjeve formalisticne doktrine, ki je imela mocan vpliv na razvoj povojnega ameriškega slikarstva v 50. in 60. letih prešnjega stoletja.

Greenberga ocenjujejo kot enega izmed najvecjih teoretikov umetnosti in estetike 20. stoletja. V knjigi so kriticno ovrednoteni koncepti, ki jih je Greenberg razvijal v luci Kantovega formalizma.

Naj omenim, da je recimo Joseph Kosuth, poznan kot eden izmed utemeljiteljev konceptualne umetnosti, v svojem clanku Art after Philosophy , svoj teoretsko dognanje oblikoval prav ob opori Greenbergsko-Kantove formalisticne linije.

A GUIDE TO EUROPEAN UNION FUNDING

(Accessing Europe's Largest Donor, 10th Edition)

Mateja Lazar , vodja Kulturne sticne tocke v Sloveniji

na strani 18.

10 Tips on how to implement the strategy.

ECAS-ov ( European Citizen Action Service ) vodic po financiranju EU je pomemben vir informacij za tiste organizacije, ki se odlocijo za kandidiranje za sredstva EU. Preden se organizacija odloci za tak podvig, je priporocljivo razmisliti o plusih in minusih, ki jih to financiranje prinese. Med minuse mogoce sodi 'rokovanje' s strogim birokratskim sistemom, zahtevna priprava obsežne razpisne dokumentacije, nujna usposobljenost za projektno in financno vodenje, obvezen delež sofinanciranja iz drugih virov … Ta podvig pa je mogoce razumeti tudi drugace: zahtevna priprava prijavnice je hkrati odlicna vaja v strateškem nacrtovanju, lahko se izboljšajo sposobnosti financnega upravljanja organizacije, z nujnim vkljucevanjem projektnih partnerjev se mreža organizacije širi v druge države…

Vodic prinaša nekaj koristnih smernic za oblikovanje dobre strategije dostopanja do sredstev EU in prakticne nasvete, s pomocjo katerih bomo to strategijo pravilno udejanjili.

Leap into the City.

Mateja Lazar,
mama

na strani 514.
Outside My Door.

Izbrani odlomek je tematski vizualni sklop slovenske umetnice Marije Mojce Pungercar, objavljen v odmevni mednarodni publikaciji.

Ta knjiga se mi zdi izjemna priložnost za promocijo sodobne slovenske ustvarjalnosti v tujini.

Kultura 2000 v Sloveniji / Culture 2000 in Slovenia

Marija Mojca Pungercar, umetnica

na strani :

Gre za drobno knjižico – hitro jo lahko prelistate in preberete zgolj predstavitve tistih projektov, ki vas zanimajo.

Kulturni izvajalci se pri vsakem novem projektu žal najprej soocajo s problemom minimalnih financnih pogojev, nujnih za kulturno-umetniško produkcijo. Na splošno naj bi veljalo, da se je z vstopom Slovenije v EU nabor financnih mehanizmov in podpor za kulturno-umetniške projekte povecal. Pa se hitro zatakne, ko ugotovimo, kako specificne in zahtevne pogoje je treba izpolniti, da projekt ustreza kriterijem nekega razpisa za nek program EU.

Za podrocje kulture se tak program imenuje Kultura 2000 , knjižica pa predstavlja nabor evropskih projektov, ki jim je uspelo pridobiti ta sredstva in v katerih so sodelovale ali pa jih celo vodile slovenske organizacije. Predstavitve projektov so dobrodošle predvsem zato, ker organizacije, ki uspešno pridobivajo mednarodne financne podpore, redko posredujejo tovrstne informacije in znanja svojim potencialnim konkurentom oz. je do takih podatkov težko priti, ce niso vpletena osebna poznanstva. Koristno branje za tiste, ki nameravajo kandirati za »evropski denar«.

Susan Sontag – Pogled na bolecino drugega

Opomba:
Knjiga se nahaja v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi 6 v Ljubljani.

Boštjan Potokar

Ker se kniga v celoti ukvarja z možnostjo ali nezmožnostjo beleženja resnicnosti.

Na vse nacine poskuša ugotoviti, ali je fotografija medij, ki omogoca resnicni “dokumentarni” zapis dogodka.

Kot tolikokrat doslej, se zopet sprašujemo po možnosti resnicnega dokumentiranja zgodovine in venomer pristanemo le pri razlicnih subjektivnih interpretacijah.

Grafitarji

MGLC, 2004

Božidar Zrinski,
MGLC, kustos

na strani 37–42:

Izbrana foto dokumentacija t.i. Ghetto Art Gallery ,od leta 1995 do 2001.

Najbrž se vam bo zdelo, da sem precej samovšecno izbral knjigo, ki smo jo izdali v MGLC-ju ob razstavi Grafitarji . Vendar sem to storil iz preprostega razloga – fenomen grafitov, predstavljen v knjigi, še danes pušca “repke” v raznih izjavah, casopisih, fotozgodbah, tematskih casopisih (CKZ) itd.

Preprosto gre za prvo tovrstno knjigo v Sloveniji, ki z bogatim naborom fotografskega gradiva ilustrira umetnost, ki je tako živa, da lahko sproti umira in izginja. Vecina objavljenih grafitarskih akcij je že “pokojnih”, zato se mi zdi knjiga pomemben dokument k preucevanju tovrstnega ustvarjalnega pojava v Sloveniji. Zdi se mi, da bo v prihodnje o grafitih in street artu v Sloveniji mogoce samo še brati. Dejavnost na ulici je v zadnjem casu vidno opešala, kar me iskreno skrbi, in upam, da knjiga ni pripomogla k temu.

Ali pac!

Miško Šuvakovic:
Anatomija angelov – razprave o umetnosti in teoriji v Sloveniji po letu

1960

Ida Hiršenfelder,

sinologinja, kriticarka, sodelavka Radia Študent, SCCA-Ljubljana in Dnevnika

na strani 91, 92:

… kajti v 90. letih alternativa ni bila mogoca, saj si je svoje pozicije že izborila ali dobila v množicni popularni kulturi "stabilne Slovenije" ali v ezotericnih sobanah internacionalne sodobne umetnosti.

Knjiga Anatomija angelov se bere kot biblija slovenske moderne in sodobne umetnosti.

Izbrani odlomek je pomemben predvsem zaradi svoje sistematicnosti in preglednosti, saj napoti bralca k razmisleku o potrebi po iskanju orodij in jasnih kategorij, s katerimi lahko pristopamo k interpretaciji novejše umetniške produkcije.

The TV Scenic Design of
Jože Spacal

Miha Colner , umetnostni zgodovinar, kustos, sodelavec Galerije Photon, SCCA-Ljubljana in Radia Študent

na strani 10:

Seriality as individual expression. In the case of scenic design on TV, numerosu designers use the principle of seriality; Spacal had succesfully applied it since his debut, an has remainedd faithfull to it throughout his oeuvre.

Mass-production repetitions, clones, or the infinitive possibilities of printing, etc. had already symbolized the consumer mentality and unifirmity in the age of Pop Art.

Terry Eagleton:
After Theory (2003)

Petja Grafenauer Krnc,
likovna kriticarka in kuratorica

na strani 145 :

… we cannot describe what is actualy there without recourse to the belives and motivations which it involves …

To je odlomek, ki ga skrbno hranim na digitalnem “post it” listku na monitorju prenosnega racunalnika.

Izbrala sem ga, ker sem ga izbrala že prej, ker je torej že izbran in ga nosim s seboj.

Poleg tega, da je Eagletonova knjiga odlicno branje, ki bralcu omogoci, da se vrne k vprašanjem resnice, etike … temeljnih zadev, ki smo jih zrelativizirali do neprepoznavnosti, a so še vedno kljucne za naš obstoj, sem se ob branju še glasno režala. Torej teorija at its best !!!!

Stavek, ukraden iz knjige, pa je v opomin, da tudi ob samoumevnem vedno preizprašam tuje (in svoje) želje, prepricanja in motive.

TOLK.

Boris Groys:
Teorija sodobne umetnosti

Tadeja Dolenc , prof. likovne umetnosti;

podrocje zanimanja: kultura, umetnost, izobraževanje

Avtor v knjigi ubere zelo izviren pristop pri opisovanju problematike sodobne umetnosti.

Groys je pomemben predvsem, ker njegov teoretski pogled prihaja iz vzodnega bloka. V knjigi tematizira ravno problem vzhodne in zahodne estetike, ki se je odražala v umetniški produkciji.

Knjigo priporocam tistim, ki jih zanima postmoderno razumevanje koncepta tradicije, inovacije in nacin profiliranja oziroma cirkulacije kulturnih vrednot, ki ji Groys preinterpretira skozi enkonomski model.

Med drugim opisuje knjiga tudi odnos oziroma mejo med umetnostjo in neumetnostjo, mejo, ki jo vzpostavlja operacija inovacije kot vzvod kulturne reprodukcije.

na strani 6-19:

Ira Schneider:
Misteries in Reality

Barbara Borcic, umetnostna kriticarka in kustosinja, direktorica Zavoda SCCA-Ljubljana

na strani 50-58 :

Davidson Gigliotti: Early Videoworks by Ira Schneider and the Magazine Radical Softwear

Ira Schneider's story is, in part, the story of the migration of video activism into video art, from a vitally subversive, if homeopathic, challenge to corporate broadcast television to a cool, sometimes uneasy, acceptance of art world recognition, museum shows, fellowships, patronage, and a distinct place in international art environment of considerable variety and size.

Gre za katalog razstave Ire Schneiderja pod motom

» I was wrong once. One time I thought I made a mistake, but I was wrong« v berlinski galeriji NBK. Ta pionir videa in aktivist je s sodelavci v sedemdesetih letih urejal video revijo Radical Software v duhu »video for social change« in »commediation«. Izhajala je v casu, ko umetniki vecinoma še niso imeli pojma o softwareu, kaj šele da bi se ukvarjali z medijsko kritiko in vprašanjem demokracije v informacijski dobi množicnih medijev. Vzpostavila je diskurz o videu in se osredotocila na vprašanja politicnih razsežnosti, manipulacije realnosti in novih možnosti razpecevanja razno raznih materialov .

Špela Petric,
univ. dipl. biol., assist. za biokemijo MF

na strani 63:

Chapter 2: The conceptual body

Video Art Michaela Rusha me je pritegnil predvsem zaradi slik in “splošnega uvoda v videoart”.

V tem smislu knjiga nikakor ni razocarala – nasprotno, pregledno dokumentira najpomembnejše (zgodovinske) smernice videoarta in bralca seznani z nekaterimi recentnejšimi deli.

Za izkušenega ustvarjalca tega podrocja je verjetno premalo aktualna.

Poglavje sem izbrala zaradi zanimanja za povezavo med videom in konceptualizmom.

Hana S Vodeb , video research project manager (Valicon), umetniški vodja festivala Electric rats dream video dreams, filmska recenzentka

na strani :

Tekst/poglavje avtorice Belloir.

Za knjigo sem se odlocila, ko sem iskala relevantna odstopanja videa od filma. Zanimali so me možnosti njenih žanrov in pa uporabe videa nasplošno.

Avtorica na drugacen nacin razlaga branje videa, ki pa je branje umetnosti nasplošno.

Poglavje in knjiga v splošnem ima nekoliko starejšo letnico, vendar pa je za spoznavanje videa od njenih zacetkov (ko se je video od filma loceval pretežno po tehnologiji snemalnih/projekcijskih naprav) poucno branje.

Hana S Vodeb , video research project manager (Valicon), umetniški vodja festivala Electric rats dream video dreams, filmska recenzentka

na strani :

Cela knjiga.

Knjigo sem vzela v roke, ko sem študirala opcije raziskovanja skozi video, pa sem morala pri tem, ko sem teorijo postavljala na noge (na tem podrocju je precej malo literature), prehoditi pot skozi video art, ki je video ustvaril.

Povezave so mi pomagale pri izpostavljanju/sprejetju umetnosti v uporabno video prakso socialnega/medijskega in trženjskega vizualnega raziskovanja.

Darja Skrt:
Po sledovih reizma

Hana S Vodeb , video research project manager (Valicon), umetniški vodja festivala Electric rats dream video dreams, filmska recenzentka

na stran 83–109:

Intervju z Naškom Križnarjem.

Ko sem brskala med mejami videa in filma, sem potrebovala primer tega, kar je zapisano kot film, lahko pa z nekaj tockami to zavrnem in temu recem video.

Vzela sem primer skupine Oho in si pomagala prav tako z intervjujem, ko Križnar opisuje, ‘kaj' so pravzaprav snemali.

Walter Benjamin:
Enosmerna ulica

Hana S Vodeb, video research project manager (Valicon), umetniški vodja festivala Electric rats dream video dreams, filmska recenzentka

na strani :

Cela knjiga.

Za knjigo sem se odlocila, ker me je zanimala tista tanka linija med leposlovjem in filozofijo/sociologijo.

Knjiga je drugacna, saj daje obcutke in po kateri ne moremo reci, kaj vse smo prebrali, je pa branje prijetno in odpira nove asociacije

Likovne besede, 79,80.

Nataša Skušek,
umetnica

na strani 143–152 :

Nataša Skušek: Vrt kot metafora .

Prav to številko Likovnih besed sem izbrala, ker je notri moj novejši tekst o vrtovih in ker se nasploh zadnje case ukvarjam z vrtovim, tudi z rene Rusjan v nedavnem projektu na vrtu ZDSLU.

Rene, hvala za povabilo.

Likovne besede, 57, 58.

Nataša Skušek,
umetnica

na strani 16–27 :

Duba Sambolec: If you can't beat it, resist it.

Tekst in intervju z Dubo Sambolec – mojo mentorico pri študiju, odlicno umetnico in enkratno žensko!

na strani 16–27 :

Cela knjiga.

Priporocilo:

To knjigo sem izbrala, ker obožujem Kaurismäkijeve filme.

Braco DimitrijeviC:
The Man off LASCAUX

Rene Rusjan, umetnica, avtorica projekta

Citalnica SCCA 2007

na strani 9 :

V casu varuhov ognja.

Ker mi je bil ta kratek tekst v nekem obdobju tako pomemben, da sem ga dala v branje v svoji prvi citalnici in nekaterih kasnejših;

ker sem ga odkrila v casu iskanja razlogov za ponovni povratek v polje umetnosti;

ker se je danes (18. 10. 2007) ta knjiga iz neznanega razloga našla osamela na mizi v citalnici SCCA.

Hans Ulrich Obrist: Interviews, Volume 1

Milena Kosec, karierna sodobna umetnica

na str. 193:
Intervju z Olafurjem Elliassonom

na str. 627:
Intervju z Yoko Ono

V njem umetnik govori o strahu, ki ga je doživljal med izvajanjem akcije Zelena reka.