|
Miha Kač, rojen v Preserjah pri Radomljah, danes
prebiva v Bistričici pri Stahovici. Upokojeni finomehanik in nekdanji
delavec Iskre tela, je danes zagnan kipar, ki v svojih portretih
upodablja predvsem znane Slovence. Njegovo delo temelji na ljubezni do
ustvarjanja in poglobljena v posameznika. Vsak človek je edinstvena in
zanimiva oseba, ki izžareva svojo osebnost. Le to g. Kač upodablja v
svojih kipih.
 Njegova
pot ustvarjanja se je začela že v rani mladosti. Sprva je kot otrok iz
gline izdeloval figure za jaslice, njegov portret našega pesnika
Franceta prešerna pa je nastal že leta 1955, ko je bilo g. Kaču komaj
trinajst let. V mladosti se je izkazal tudi kot odličen modelar.
Izdeloval je predvsem letala in v letih 1960/1961 postal republiški
prvak v modelarstvu.
Danes njegovo delavnico krasi nešteto portretov
vseh velikosti. G. Kač ocenjuje, da njegova zbirka obsega med 250 in 300
kipi, katere večinoma sestavljajo portreti Slovencev, ki so v
preteklosti in sedanjosti dosegali pomembne dosežke. med njimi se
nahajajo pesniki, kot so France Balantič, Anton Aškerc in France
Prešeren, pisatelji, med katerimi je tudi Ivan Cankar ter Peter Pavel
Glavar in Primož Trubar. Veliko je znanstvenikov, raziskovalcev,
politikov, duhovnikov... Naredil je tudi spomenike, ki so postavljeni v
različnih krajih po Sloveniji, med drugim v Mozirju, Novem mestu,
Kamniku, Bistrici pri Kamniku in Trebnjem. Od leta 1992 prireja
samostojne razstave, na katerih ljudem predstavlja svoje umetnine.
Beseda umetnost ima mnogo pomenov. Umetnina je
zagotovo zunanji izgled kipa, umetnost pa lahko imenujemo tudi način
izdelovanja ter raznovrstno uporabo materialov. Po mojem mnenju je zato
največja umetnina v zbirki šest metrov in štirideset centimetrov dolga
ter štiri metre in pet centimetrov visok Mamut. Skulptura, ki v naravni
velikosti stoji na vrtu g. kača, je edinstvena atrakcija v Sloveniji.
Okostje Mamuta, ki je bilo najdeno v Nevljah, je gospoda
navdihnilo na potovanju po Južni Ameriki, ko je v muzejih opazoval
velikanske podobe dinozavrov in se po prihodu domov odločil, da ga
izdela.
Priprave so se začele v letu 2005, med tem ko je
izdelovanje mamuta potekalo dobro leto. Potrebno je bilo veliko
razgovorov s strokovnjaki in proučevanja raznih fotografij. V tem
obdobju je nastalo več manjših kipcev, katerim je gospod namenil veliko
časa, saj je vsak kipec izgledal malce drugače in postopoma dobival
obliko današnjega Mamuta. Potrebno je bilo veliko truda in zbiranja
informacij, predvsem pa tehničnega znanja, da je v letu 2007 nastala
miniatura mamuta, s pomočjo katere je začela nastajati žival v naravni
velikosti.
Mamut je edina skulptura v zbirki g. Kača, ki ni
narejena iz gline. Osnovno ogrodje je lesonit, na katerega je pritrjena
deset centimetrov debelega podlaga stiropora. Sledila je nekaj plastna
kombinacija betona in mrežice, na koncu pa sta uporabljena beton in
palmova dlaka, s katero je oblikoval dolgo dlako Mamuta. Njegovo delo je
obsegalo znanje več poklicev. Potrebno je bilo znati variti,
konstruirati, poznati statiko, biti inovator in zidar hkrati, v veliko
pomoč pa mu je bilo tudi poznavanje različnih materialov. Težko fizično
in psihično delo je bilo v nekaterih trenutkih izjemno nevarno, saj se
je dogajalo na nekaj metrov visoki višini, na kateri je bilo potrebno
izdelati vse podrobnosti.
Za izdelavo kipov potrebuje veliko manj časa. Za
portret potrebuje približno tri tedne. Postopek je vedno enak, najprej
preuči fotografije in si obraz predstavlja prostorsko, nato pa nadaljuje
z oblikovanjem gline. Ko je kip končan ga prereže in odpre, da lahko
izdolbe glino iz notranjosti. To je običajen postopek pred žganjem, da
zaradi gostote glina nebi počila.
Občutek za nežno oblikovanje, izostrenost pogleda v
fotografijo, koncentracija, ki je potrebna za vsak delček izdelka in
ljubezen do oblikovanja so vrline g. Kača in njegovih kipov.
Barbara Klanšek |
