Prirodoslovni muzej Slovenije hrani okostje Mamuta,
ki je bilo leta 1938 izkopano v Nevljah pri Kamniku. Omenimo naj, da je
bila najdba naključna in sicer so fosile našli pri kopanju gradbene jame
za levi mostni podpornik ob regulaciji Nevljice, v neposredni bližini
cerkve Svetega Jurija. takratna (banovinska) vlada je začasno ustavila
cesto - oziroma gradnjo mostu in pomagala izkopati kar največ kosti.
Prirodoslovni muzej Slovenije ima zbrane precej dokumentacije takratnih
dogodkov.
Mamut
je najmlajši med izumrlimi trobčarji, sorodniki današnjih slonov.
številni ostanki pričajo, da so pripadniki vrste Mammuthus primigenius
živeli po vsej Sibiriji, pa tudi skoraj po vsej Evropi. V obdobju
mlajšega pleistocena je bila vrsta dominantna na območju srednje Evrope.
tedaj so njeni predstavniki živeli tudi na ozemlju današnje Slovenije,
pa celo južneje v Podravju, Podravini in Posavini, kar dokazujejo najdbe
zob, meljakov in oklov, ter posameznih kosti, predvsem v rečnih
naplavinah in puhlici. Na območju Slovenije so bili ostanki mamutov
najdeni kar v šestnajstih najdiščih.
Najdbe posameznih mamutovih kosti in zob so v
Evropi pogoste. Pravo redkost pa predstavljajo popolna okostja te
ledenodobne živali. Tako je bil skelet neveljskega Mamuta v Ljubljanskem
muzeju dolga leta edini te vrste v srednji Evropi. Šele leta 1953 so na
drugo popolno okostje naleteli na dnevnem kopu premogovnika v dolini
Geisel in ga razstavili v deželnem muzeju mesta Halle (pri Leipzigu). V
ruskih muzejih so na ogled popolna okostja mamutov, vendar niso iz
evropskih najdišč, temveč izvirajo iz kadavrov, ki so jih odkrili v
sibirskih trajno zamrznjenih tleh.
Najdba mamutovega okostja je torej izredno
pomembna ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.
V veliki meri je to zasluga tudi takratnih
pazljivih delavcev in seveda nadzornikov izkopavanja. Znana je namreč
najdba sicer bolje fosiliranih mamutovih kosti iz Bobovka pri Kranju,
katerim pa, po mnenju priznanega pokojnega slovenskega paleontologa
prof. dr. Ivana Rakovca, pri odkritju ni bilo namenjene dovolj
pozornosti.
Na neveljsko najdbo trenutno opozarja na najdbo le
komaj opazna plošča na mostu čez Nevljico. Neprimerno večjo pozornost bi
vzbudili s postavitvijo mamutove rekonstrukcije v naravni velikosti in s
tem počastili 70 letnico njegovega odkritja.
Spomladi 2006 jo je predstavil v prirodoslovnem
muzeju Slovenije in prosil za pomoč pri zbiranju podatkov o tej
ledenodobni živali.
Prirodoslovni muzej Slovenije, predvsem Oddelek za
geologijo, je bil vesel njegove ideje in mu z veseljem nudil vso
strokovno pomoč – točne mere okostja, številne upodobitve mamutov, med
katero je potrebno posebej poudariti »Das Buch von den Mammuten« iz leta
1962, avtorja teksta paleontologa prof. dr. Josefa Augusta in svetovno
znanega ilustratorja Zdeneka Buriana.
Podpisani sva na željo g. Kača redno spremljali
njegovo prizadevno in inovativno delo vse od začetnega študija
literature o mamutih in primerjave z danes živečim slonom, izdelave
različno velikih rekonstrukcij mamuta, do dokončanja mamuta v naravni
velikosti, od izdelave osnovne lesene konstrukcije, preko oblog iz
stiropora v katerem je oblikoval mamutovo osnovno obliko, ki jo je
pokril s palminimi vlakni, namočenimi v posebni zmesi obarvanega betona,
da daje vtis mamutove dlake. Ves ta postopek predstavlja izvirno delo
kiparja g. Mihe Kača.
Poudarjava, da je to največja in sploh edina
skulptura mamuta v Sloveniji. Ustreza vsem ledenodobnim stenskim
upodobitvam tedanjih ljudi in upodobitvam sedanjih umetnikov in
paleontologom.
Ljubljana, 27.8.2008
Katarina Krivic, višja kustodinja
in
Prof.dr. Vida Pohar
|