THE LITERARY WORKSHOP

The pupils in the literary workshop participated in a project that was initiated in Alberta, Canada.
It can be viewed at http://www.brrd.ab.ca/cchs/projects/3rs.
Pupils wrote compositions, poems and short stories based on digital photos sent by pupils from other countries. They showed a lot of creativity and imagination in their work. A group of young reporters also interviewed people from the local community to find out their views about Slovenia's entry into the EU.

A photo from Denmark

Pred tisoč leti je neki kralj dal posaditi to drevo. Posadili so ga njegovi služabniki, on pa je to opazoval iz palače. Danes to drevo stoji na Danskem. Če hočejo objeti deblo, morajo to storiti štirje možje. Vsi, ki obiščejo Dansko, si gredo najprej ogledat to drevo. Znano je po vsem svetu, nanj pa so ponosni tudi vsi prebivalci Danske. Na njem gnezdi veliko ptic, po pouku pa se tam zberejo otroci in igrajo nogomet. Drevo je znano tudi po tem, da če se zaljubljenci srečajo pod njim, srečno živijo skupaj celo življenje.

Maša Penko 5.b

A photo from Romania

POČITNICE V ROMUNIJI

Nekega dne sta se mož in žena odpravila v Romunijo. Videla sta hrib in se povzpela na vrh. Ko sta prišla do vrha, se jima je odprl prelep razgled. Stala sta in občudovala pokrajino: zelene travnike, gozdove, veliko hiš v daljavi, grad, gručasti vasici v dolini. Romunija jima je prirasla k srcu in uživala sta na počitnicah.

Eva Tomšič 5.b

 

A photo from the Netherlands

NA DEŽELI

»Kako je lepa ta pokrajina,«
reče mestna deklica.
»Kar živela tukaj bi,
vsega življenja svojega dni.«

Potok žubori,
trava zelena brsti,
do koder seže ti oko,
pred tabo razprostira se modro nebo.

Tam na hribčku mlin nam melje,
v stari hiši izpolnijo se vse želje.
Na deželi rada bi živela,
med tulipani pesmi srečne bi zapela.
Jana Biščak 5.b

A photo from Canada

Cerkvica

V začetku 18. stoletja se je v tej majhni cerkvici zgodilo krivično dejanje. Vse se je začelo okrog 25. maja 1809. Vasica je bila razdeljena na dva dela. V enem delu so živeli plemiči, ki so imeli vrtove do morja, v drugem delu pa reveži, ki še za kruh niso imeli.

Tisti dan je na tržnico odšla lepa in bogata princeska, da bi kupila nekaj zelišč. Družbo ji je delala guvernanta. Hodili sta kar dolgo časa in iskali zelišča, dokler se ni v njo zaletel lep, postaven, a reven mladenič. Gledala sta si iz oči v oči. Bila je ljubezen na prvi pogled. Mladenič se ji je vljudno opravičil, princeska pa je kar zardela. Da ju ne bi ljudje opravljali, sta stopila v majceno cerkev, ki je samevala na robu vasi. Usedla sta se na klop, a nista bila sama. Za njima je vohljala guvernanta, ki se je takoj odpravila v grad sporočit kralju, kar je videla. Ta je takoj poslal v cerkev vojake, da bi preprečil kaj hujšega. Na konjih so oddirjali proti cerkvi. Vdrli so v cerkev in princeso odpeljali s kočijo. Mladeniča so kraljevi možje odpeljali na mestni trg. Kralj ga je zaradi zapeljevanja princese obsodil na smrt. Ure so mu bile štete. Na mestnem trgu se je zbrala množica ljudi, da bi bil prisotni pri usmrtitvi. S kraljem je prišla princesa. Ura je odbila poldan. Rabelj je spustil rezilo na giljotini. Njegova glava je padla v košaro. Princesa je zakričala in se zgrudila. V trenutku je bila mrtva. Njen oče kralj pa se je žalosten in s solzami v očeh poslovil od svoje hčere.

Polona Mlakar 5.b

MOJA ŠOLA ČEZ TRIDESET LET
(My school thirty years from now)

Ko sem razmišljala, kakšna naj bi bila šola čez trideset let, sem najprej pomislila, kakšna je pravzaprav danes. V današnjem sistemu me določene stvari motijo, zato si želim, da bi jih v prihodnosti popravili in bi šola izgledala nekako takole. Pouk bi se začenjal ob sedmi uri zjutraj, tako bi se tudi prej končal. Tako bi šolarji v popoldanskem času imeli dovolj časa za učenje in pa tudi več priložnosti za sprostitev. Na urniku bi prevladovali predmeti, ki so pomembni za življenje. Učili bi se o preprečevanju nasilja, o strpnosti in spoštovanju. Predmeti kot so zgodovina, zemljepis in biologija bi ostali, vendar bi se njihov pomen zmanjšal. Te predmete se učimo za oceno in večino podatkov po preverjanju pozabimo. Prevladovali bi tuji jeziki, matematika, slovenščina in pa praktično delo. Učenci bi si te predmete po svojih željah in sposobnostih izbirali sami. Pa še počitnice, ki so sedaj prekratke, bi čez trideset let trajale ti mesece. To je od začetka junija do konca avgusta. Kajti v teh treh mesecih se učenci ne moremo učiti in ne slediti razlagi. Meni bi taka šola bolj ustrezala.

Polona Česnik 6.a