Ob 130 letnici šole (1986/87) so izšle štiri posebne številke Solkanske sapice iz katerih vam bomo predstavili nekaj prispevkov.

Solkanska sapica št.1

ALI VESTE

... da so
… se v Solkanu rodili operni pevki Bogdana in Nada Stritar, skladatelj in glasbeni pedagog Stanko Prek?
...da so v Solkanu delovali Lojze Bratuž, Vinko Vodopivec, Emil Komel in drugi?
...da je v Solkanu deloval mešani pevski zbor, da se je imenoval Sokoli in da so vadili v čitalnici?
... da je bila ob ustanovitvi solkanske čitalnice napisana štiri glasna pesem "Solkanska" Miroslava Vilharja?

Neprestrašene krvi,
za svoj dom navdušeni,
smo solkanski fantje mi.Slavljani!

Ob bregovih bistre Soče,
smo nad tisoč let doma,
koder dere in ropoče,
so slavljanska naša tla!

...da imamo Solkanci svojo himno, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec?

Na Sveto goro sonce sije,
obseva Sočo, hrib in plan
in v naših srcih radost klije,
ko gledam te, naš Solkan.

...da so leta 1946 uprizorili spevoigro Kovačev študent v treh dejanjih, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec, libreto pa spisal Ivan Kovačič. Orkestru in pevcem pa je dirigiral Anton Klemenčič.

Solkanska sapica št. 2

HRANA

Ena od zanimivejših nalog v raziskovanju Solkana je prav gotovo tista, kako so Solkanci včasih jedli, kako so si pripravljali hrano, kaj so pili, kakšen odnos so imeli do hrane.

Na koncu pa nas je zanimalo, če nam izdajo recepte znanih domačih jedi, ki jih danes skorajda ne ali pa sploh ne poznamo več. Povedali so nam:

Kot danes je bila hrana odvisna od socialnega stanja posamezne družine. Družine so bile številene, skupaj so živele dve, tri generacije. Imeli so lepo navado zbirati se ob mizi, jedli so iz ene sklede z lesenimi pribori. Hrana revnejših ljudi je bila enolična: kruh, krompir, mleko, zelje, repa, polenta, ječmenova kava, ... Premožnejši so si pripravili preprost pogrinjek s prtom in cvetjem. Vsi pa so se gotovo najbolj veselili praznikov. Takrat so jedli dobro in bogato, zato so prazniki starejšim, ki so premnogokrat obeutili lakoto, tako živi v spominu. Skuhali so juho, spekli potico, kekse, sladek kruh, šarkelj, narezali pršut.

Kdaj so praznovali in kaj so jedli?

Pust: krofi, štravbe, fritule.
Velika noč: potica,kuglof, fulje, kuhan pršut, pirhi, menih, žolca.
Svet Rok (16.8.): kuhani orehovi štruklji.
Birma: boljše kosilo, rešta, kolači, divjačina.
Trgatev: jota, krompir v solati, štruklji, domače klobase, pršut.
Martinovo: ajdova polenta, koštrunov golaž.
Dan mrtvih: pane šporko, kostanj (kuhan ali pečen)
Božič: boljše kosilo, potica, fin kruh, kolači.
Sv. Štefan (26.12): boljše kosilo, potica, fin kruh, kolači.
Običajni nepraznični jedilnik je bil skromen, ponavljal se je iz dneva v dan in najbrž nihče ni razmišljal o hujšanju, da je le kaj bilo!
Kaj je bilo največkrat na mizi?
Zajtrk: ječmenova kava ali kislo mleko, kruh
Malica: kruh, jabolko (v šoli je niso dobivali!)
Kosilo: mineštra, cmoki, golaž, fižol, radie, zelje,...
Večerja: regrat s fižolom, krompir s slanino, polenovka s polento

 Solkanska sapica št. 3

ŠPLJAKE NEKOč, DANES "ŽABCE"

Zbrali smo se ob Soči in poiskali ploščate kamne - špljake. Tekmovali smo, kdo bo vrgel kamen tako,da bo večkrat poskočil nad gladin reke.Zmagal je tisti, ki mu je kamen večkrat špljaknil - odskočil od gladine.

Pripoved:E.Lueovnik

 ŠEINKANJE

Med glavnim šolskim odmorom se s sošolci radi šeinkamo. Pravila te igre so zelo enostavna.Potrebna sta vsaj dva igralca. Igralci vdolbejo v tla luknjice, potem pa jih skušajo zadeti. Kdor spravi šeinko v luknjico ima pravico streljati še enkrat. Tisti, ki zadene soigralčevo šeinko je zmagovalec.

Nekateri imenujejo te steklene kroglice frnikule ali nike.Jaz pa jim, kot vsi Solkanci-najraje rečem šeinke. 

Solkanska sapica št. 4

KRONOLOŠKI PREGLED SOLKANA

11. STOLETJE

28. aprila 1001 se Solkan prvič omenja kot Castrum Silicanum. Takrat je cesar Oton III. daroval oglejskemu patriarhu polovico gradu, ki se imenuje Solkan in polovico vasi, ki ima v jeziku Slovencev ime Gorica.

12. STOLETJE

Solkanska fara je izprieana že 1192 ( oskrboval jo je župnik Andrej.). Dobrih 200 let je vključevala tudi Gorico.

13. STOLETJE

Vojskovala sta se Goriška grofija in oglejski patriarh. 27. Junija je ena od vojska prišla v Gorico, porušila solkanski most čez Soeo in požgala vse hiše v Solkanskem gradu.

14. STOLETJE

V Solkanu je živel vitez Pellegrini. Kot priča se omenja v več listinah tega časa. Dokazano je, da je že v 14. stoletju stala na gori nad Solkanom Marijina cerkev.Tudi v urbarju rihemberških fevdov iz okoli 1370 se omenja Solkan, kot Zelkonn.

15. STOLETJE

1460- obeina v Solkanu že spada pod goriško deželno sodnijo.Pri napadih na Furlanijo in Koroško so šli Turki veekrat skozi Solkan. 1477 je približno 10 000 Turkov taborilo pri Solkanu in od tu ropalo po okolici več dni.

16. STOLETJE

Iz urbarja za leto 1523:
župan Jurij Khuslin izjavi, da se na nedeljo po Marjeti priredi prvi ples. Kdor je župan, ima pravico svobodno ribariti v Soči. Solkanci vozijo les iz Panovca v Gorico. Prav tako tudi desetino. Za delo na travniku pod Loko dobijo orno vina in vsak po pet hlebcev kruha letno. Dolžni so popravljati poti proti Kanalu in Lijaku. Ko so bili goriški grofje v deželi, so morali Solkanci z njimi na lov. Davka nisi nikdar plačevali, razen če je bil knez v stiski ali pa za poklon.

17. STOLETJE

Po vojnah z Benečanih so Sočo na več mestih utrdili.
že leta 1628 so predlagali, da bi tekočo vodo iz Solkana izpeljali v Gorico (kar pa ne uresničijo).

1642 je letnica, vklesana v kamen nad kletnimi in velikimi vrati ''kloštra'' v Solkanu. Klošter je služil kot zavetišče za invalide in romarje, ki ob slabem vremenu niso mogli na Sv. Goro

1642 je kuga zahtevala veliko žrtev.

18. STOLETJE

22.4. 1705 se je v Solkanu rodil Marko Anton Pleneie, zdravnik in patolog, ki je pisal o mikrobih, še preden so jih dejansko odkrili.

1713. Za časa tolminskega punta je bil Solkan prizorišče glavnih spopadov puntarjev s hrvaškimi dragonci. Uporni Tolminci in Brici so se pred njimi zatekli v cerkev sv. Roka, ki je stala sredi današnjega pokopališea in je bila porušena med 2. svet. vojno, ko so bombardirali most.

1797 so šli skozi Solkan Francozi pod vodstvom Napoleona.

19. STOLETJE

Solkan je bil močna postojanka slovenstva na naši zahodni meji. Začetki šolstva sežejo že v leto 1825. Prva redna šola pa prične z delom 1856-57. 1867 je dr. Karel Lavrič ustanovil Solkansko čitalnico - enaindvajseto na Slovenskem . Do svoje smrti 1875 jo je vodil ugledan mladoslovenski politik in solkanski župan Matija Doljak. Nov razmah je čitalnica doživela za časa nadučitelja Tomaža Juga.

1882 je prišel po soški dolini v Gorico avstroogrski cesar Franc Jožef I. Prieakali so ga slovesno s 101 eastnim strelom.

28.2. 1884 je v Solkanu rojen narodni heroj Jo?e Srebrnie, ki je bil zaradi naprednih idej 17 let po italijanskih zaporih.

Pod vplivom krminskih mizarjev se je mizarska obrt pričela razvijati tudi v Solkanu. Dr. Henrik Tuma se je že 1898 lotil organiziranja solkanskih mizarjev v zadrugo. Svoje izdelke so prodajali celo v Egipt. Ta prva zadruga je obstajala do 1910.

20. STOLETJE

8. september 1902 se je nekaj Mirencev in Goričanov napotilo v Solkan, kjer je bilo napovedano večje socialistično zborovanje, na katero je dr. Tuma pripeljal številne delodajalce- predvsem elane Mizarske zadruge v Solkanu. Solkanski mizarji so kmalu za tem ustanovili socialistično organizacijo, ki je bila ena najmočnejših na Goriškem.

1904 je Avstroogrska prieela z gradnjo Solkanskega železniškega mostu, ki je veljal milijon kron. Kraški kamen so obdelali na brežinski kamnoseki. Na otvoritvi 19. julija 1906 je šel peš preko mosta tudi avstroogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

1907, ob štiridesetletnici čitalnice, se je 7. julij zbralo preko 3000 ljudi na prireditvi, ki je bila na vrtu gostilne Mozetie. Ob tej priliki so dobili svojo zastava.

Med prvo svetovno vojno so divjale krvave borbe okoli Solkana - zlasti na Škabrijelu. Solkan je bil porušen, večina ljudi pa je odšla v begunstvo. Na ta čas spominja tudi delno ohranjeno avstrijsko-nemško vojaško pokopališče pod Gorišekom ob Soči. 8. avgusta 1916 so Avstrijci zaradi napredovanja italijanske vojske porušili tudi Solkanski most. Po prvi svetovni vojni je Primorska prišla pod Italijo.

II. SVETOVNA VOJNA

• Oktobra 1941 so v Solkanu na pobudo Antona Veluščka Matevža ustanovili prvi odbor OF
• Marca 1942 pa je ustanovljena mladinska organizacija OF v Solkanu, ki prične s prvimi akcijami proti fašistom.
• Marca 1943 so fašisti v 14 -dnevnih aretacijah zaprli 41 Solkancev.
• Septembra 1943 – po kapitulaciji Italije je ustanovljena Solkanska partizanska četa, ki je imela svoj štab v šoli.
• 11. Septembra pridejo v Solkan Nemci. Solkanska četa je imela položaje na kromberškem gradu, vendar so se morali zaradi nemške premoči (tanki) umakniti v Ravnico in na Trnovo
• 29. aprila 1945 so Solkan zapustili Nemci.
• 30. Aprila pride v Solkan Škofjeloški odred, ki so ga na ''placu'' pričakali s starim slovanskim običajem - s kruhom in soljo. Ni pa manjkalo tudi dobrega vina. Odredu so se pridružili solkanski fantje in nadaljevali pot v Gorico, v zaključne boje za osvoboditev.
• 2. Maja so vkorakale enote IV . armade NOVJ- Solkanci so jim postavili slavolok pri nekdanji klavnici (blizu današnjega Gasilskega doma).

Izbor pripravila Nada Majcen ,

pretipkali učenki Kristina Humar in Saša Pervanja.