PIRAN
Piran je dobil ime iz grške besede za ogenj-PIROS. Prve stavbe so bile zgrajene na punti,
zadnji del mesta pa je bil zgrajen v 19. stoletju. Gradili so ga sproti. Sedanji
Tartinijev trg je bil v preteklosti mandrač (mandrač-iz italijanske besede mandrachio).
Zapirali so ga z verigami. Okoli leta 1476 so zgradili obzidje (katerega del stoji še
danes), da bi se zavarovali pred turškimi vpadi. V preteklosti je imel Piran od 2500 do
3500 prebivalcev, največ pa jih je bilo 6000. Danes jih je od 2700-2800.
Leta 1280 so prišli v Piran Benečani (monopol). Piran je bil v beneški
vladavini vse do njenega razpada, to je do leta 1797. V tej republiki so praznovali novo
leto 1. marca.
Od leta 1346
do l. 1348 je v Piranu razsajala kuga. Zato so se prebivalci začeli izseljevati. Mnogo pa
jih je bilo v karanteni (3 tedne do 40 dni) na Bernardinu. Kuga je običajno razsajala
poleti, ko so v mesto prihajali turisti. Postavili so kužno znamenje, ki pa je bilo
hkrati tudi sramotilni steber.
V trgovini
so bili pomembni Židje, ki so bili trgovci in bančniki. Prihajali so iz italijanskih
mest (Firenze,...). Bili so svobodni prebivalci. Po letu 1540 so morali nositi kapice, da
so jih ostali prebivalci prepoznali. Imeli so svojo ulico-židovski kare, kjer si še
vedno lahko ogledamo ostanke preše za olje (torklje). Najpomembnejše blago je bila sol,
pa tudi vino. V Piranu so imeli tri manjše soline.
Kot vsako
mesto je imel tudi Piran svoj mestni statut. To je bila knjiga s pravili, ki so urejala
življenje v mestu.
oktober 1999
Kaja Draksler in Grega Jug, 6.a
|
