TELESNA VZGOJA IN ŠPORT V
PRETEKLOSTI
3. TELOVADBA NA ŠOLI PRI SV. BARBARI
5.1. KAJ NAM
POVEDO PODATKI ŠPORTNEGA ZAVODA PTUJ?
5.2. ZADNJI
ŠPORTNI PEDAGOGI NA ŠOLI
5.3. NEKATERA
PRIZADEVANJA NA PODROČJU ŠPORTA V CIRKULANAH.
1. UVOD
Štirje učenci sedmega razreda smo se odločili, da bomo
sodelovali pri letošnji zgodovinski raziskovalni nalogi na temo Telesna vzgoja
in šport v preteklosti. Naša tema raziskovalne naloge je telovadba na naši šoli. Največ informacij
smo dobili iz šolskih kronik. Najstarejša je od leta 1872, vendar je od začetka
pisana v nemščini. Zato smo je začeli prebirati od leta 1895 dalje, ko je
pisana v slovenščini. V prvih kronikah so zapisi le o peš izletih, kasneje pa
se že pojavljajo druge športne aktivnosti, saj so bili za telovadbo slabi
pogoji. Kot pisne vire smo uporabili predvsem štiri šolske kronike, ki jih
hrani šolski arhiv. V raziskavo smo vključili tudi ustne vire – razgovore z
Valterjem Pliberškom, Dragico Kolednik, nogometnim trenerjem, predsednikom
športnega društva, … Uporabili smo tudi
nekaj fotografij, na katerih so materialni dokazi na obravnavano temo.
Uporabili smo torej vse vrste virov in
različne metode dela - izpisovanje, opisovanje, analiziranje, intervjuje,
fotografiranje…
2. UVAJANJE TELOVADBE V ŠOLAH
Zaradi pogostih epidemij in različnih nalezljivih bolezni v
šoli, je telovadba v 19.stoletju zraven
zdravstvene nege in pouka higiene postala zelo pomembna sestavina telesne
vzgoje v šoli. Svoje mesto v šoli je dobila predvsem iz zdravstvenih
razlogov. Imela je dvojni namen:
podpirati telesni razvoj in zdravje otrok, ter nasploh vzgajati njihov značaj
in osebnost.
Velike težave so bile pri vpeljavi telovadbe v predmetnik
osnovne šole. Telovadbo je v predmetnik prvič uvedel avstrijski zakon, leta
1869. Na boljšem so bile srednje šole, saj je za njih skrbela država in
ministrstvo, za osnovne šole pa samo dežela.
Učenci so bili po učnem načrtu razdeljeni v tri oddelke. V prvi oddelek
so spadali učenci 1. razreda, v drugi oddelek učenci od 2. do 4. razreda in v
tretji oddelek učenci od 5. do 8. razreda. Prvi oddelek telovadbe sploh ni imel,
ostala dva oddelka pa sta jo imela po 2. uri na teden.
Prevladovale so ostre razlike med fanti in dekleti, tako
dekletom ni bilo potrebno delati nekaterih vaj. Bili so slabi pogoji, saj je
večina šol imela neurejene telovadnice, ali pa jih sploh ni imela zato so
telovadbo nadomestili z gimnastičnimi vajami, igrami med šolskimi odmori ter s
sprehodi ob prostih popoldnevih. Na Slovenskem so prvo telovadnico postavili
leta 1874 v Ljubljani. Prav pomanjkanje
telovadnic je najbolj oviralo vpeljavo telovadbe v šolo. Čeprav so na to
vplivali še številni dejavniki, se je telovadba v šoli do danes uspešno razvila.((1) Stane Okoliš, Uvajanje telovadbe v
šolo v: Telesna vzgoja in šport, Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, ZPMS, Ljubljana, 3.10.2003, str. 30 – 37.)
3.
TELOVADBA NA ŠOLI PRI SV. BARBARI
NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA
Proti koncu 19. stol. je bil največji problem v zvezi z
telovadbo prav prostorska stiska saj so bili na tesnem s prostorom za telovadbo,
kar jim je delalo preglavice kar nekaj let. Tako so učenci telovadili samo v
poletnem tečaju, pozimi pa so ure namenjene telovadbi uporabili za učenje
slovnice. ((2) Šolska kronika 1878 - 1912
, Letno poročilo za šolska leta 1895/96, 1896/97, 1898/99, hrani jo OŠ
Cirkulane-Zavrč.)
Da bi se učenci čim več gibali, so učitelji učencem
namenili tudi kakšno uro dela. Šolskega leta 1899/00 so učenci iz določenega
prostora odpeljali čez 200 m3 zemlje. ((3)
Šolska kronika 1878 - 1912, Letno poročilo za šolsko leto
1899/00, hrani jo OŠ
Cirkulane-Zavrč.)
V začetku 20. stol. se je krajevni šolski svet odločil, da
bo za potrebe telovadbe postavil drog. Te odločitve so bili najbolj veseli prav
učenci, saj so vedno komaj čakali, da so telovadili na tem orodju. ((4) Šolska kronika 1878 - 1912, Letno
poročilo za šolsko leto 1900/01, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
Za učence je šola vedno organizirala izlete, ki bi jim
lahko rekli kar pohodi, saj so vedno šli peš do lokacije, ki so si jo določili.
V šolskem letu 1903/04 je bil za učence 5. in 6. razreda organiziran izlet v
Trakoščan. Udeležilo se ga je 40 učencev. ((5)
Šolska kronika 1878 - 1912, Letno poročilo za šolsko leto 1903/04, hrani jo OŠ
Cirkulane-Zavrč.)
Za
telovadbo je v šolskem letu 1904/05 še vedno primanjkoval prostor in učni čas,
namenjen za telovadbo, so porabili deloma za telovadbo v razredu, deloma pa za
ponavljanje snovi drugih učnih predmetov. V tem letu pa so priredil, tudi izlet
na posestvo »Staiermark. Sparkase« v Podlehniku. Izleta se je udeležilo 18
dečkov in 19 deklic. ((6) Šolska kronika
1878 - 1912, Letno poročilo za šolsko leto 1904/05, hrani jo OŠ
Cirkulane-Zavrč.)
V
šolskem letu 1905/06 so se odločili za izlet k Sv. Florjanu. 2. maja so imeli
udeleženci kmetijskega tečaja izlet v Podlehnik, kjer so na posestvu štajerske
hranilnice prikazali lovljenje krtov. 11. in 12. maja so spet priredili
kmetijski tečaj v Slovenskih goricah. Za stroške je deželni odbor dal 150 kron.
Udeležilo se ga je 25 učencev. ((7) Šolska kronika 1878 - 1912, Letno poročilo
za šolsko leto 1905/06, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
12.maja
1908 so priredili izlet v Trakoščan za 5. in 6. razred. Šli so peš čez Ravno
goro. ((8) Šolska kronika 1878 - 1912, Letno poročilo za šolsko leto 1907/08,
hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
Na
seji dne 30. aprila 1909 so se odločili, da za učence 5., 6. in 7. razredov
naredijo majski izlet.šli so v Trakoščan.
((9) Šolska kronika 1878 - 1912,
Letno poročilo za šolsko leto 1908/09, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
Doktor
Vladimir Bračič, rojak iz Cirkulan, je v knjigi 200 let šolstva v krajevni
skupnosti Cirkulane 1780 – 1980, str. 50 za ta čas zapisal sledeče:
»Majniški izlet
omenja šolska kronika prvič leta 1893. V naslednjih letih mu je vse do leta
1940 posvečeno v kroniki praviloma precej prostora. Nekateri opisi teh izletov
so zelo podrobni. Večinoma so šli na majniški izlet vsi učenci skupaj. Izlete
so spremljali tudi starši, predvsem pa člani šolskega sveta. Včasih so šli
nižji razredi v eno in višji v drugo smer. Kronika veliko omenja naslednje
kraje: Borl, Zavrč, Vrbanjščak, Florjan, Ravna gora, Trakoščan, Avguštin,
Gradiški Hum in Elizabeto. Na teh izletih so imeli krajše kulturne programe –
petje, deklamacije, pa tudi krajše
igrice. Učenci so dobili malico. Za majniški izlet k podružnični cerkvi sv. Elizabete leta 1907
navaja kronika, da so zaklali tri teleta in da je dobrotnik daroval 100 litrov
vina. Ogorelec je kasneje prepovedal uživanje
alkoholnih pijač na izletih.«
»Zaradi naraščanja šoloobveznih otrok pa je tudi novo šolsko
poslopje postalo premajhno in agilni upravitelj Ogorelec je začel akcijo za
dograditev dveh učilnic in telovadnic. Zaradi nasprotovanja župnika Vogrina se
je stvar vlekla skoraj tri leta. Pojavili so se predlogi, naj se potrebne
učilnice uredijo v starem šolskem poslopju ali pa se naj v učilnice preuredi
upraviteljevo stanovanje. Končno je zmagal predlog, da se prizidajo novemu
šolskemu poslopju še dve učilnici, telovadnica in šolska kuhinja. Zopet so
všolane občine najele kredit in leta 1913 je bil prizidek gotov. Tako je šola
dobila svojo dokončno podobo. Bila je to takrat ena najlepših in največjih
ljudskih šol na vasi daleč naokoli.«
4. ČAS
PO I. SVETOVNI VOJNI
Novi časi, novi izzivi. Prostore telovadnice so namenjali
tudi drugim prireditvam. Otroci so
12. 7.1918 imeli proslavo v šolski telovadnici, praznovali so Vidov in Petrov
dan. ((10) Kronika šole Sv. Barbare v
Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1918/1919, hrani jo OŠ
Cirkulane – Zavrč.)
3. 8. 1920 so učenci dobili novo telovadišče. Tudi v času
med obema vojnama so učenci hodili na izlete v bližnje kraje, praviloma peš,
saj si daljših izletov z vlakom ali takrat redkimi in dragimi avtobusi niso
mogli privoščiti. ((11) Kronika šole Sv.
Barbare v Halozah od 1918 do 1967,Letno poročilo za šolsko leto 1919/1920,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Otroci od 1. do 4. razreda so 31.5. 1921 imeli pohod na
bližnji Hum. Otroci od 5. do 8. razreda pa so imeli daljši pohod na Leskovec. Z
temi pohodi so prav tako krepili telo. ((12)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko
leto 1920/1921, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Tako kot
vsako leto je tudi leta 1922 šola
organizirala izlet. Tokrat pohod čez Dolane, Zavrč, Dobravo in Vrbanjščak. ((13) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1921/22, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
Leta 1923 so učitelji spretno združili zgodovino in
telovadbo tako, da so priredili pohod čez Ptujsko polje, medtem pa so si še
ogledali borlski in muretinški grad. ((14)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko
leto1922/23, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Leta 1924 je učence »zaneslo« v sosednjo državo, Hrvaško,
saj so imeli pohod na Župnijo Ohišnico. ((15)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko
leto 1924/25, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Za krepitev telesa so učenci 19.5. 1926 imeli pohod na
Ravno goro. ((16) Kronika šole Sv. Barbare
v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1925/1926, hrani jo OŠ
Cirkulane – Zavrč.)
Otroci 2. in 3. razreda so 11. 5. 1927 za rekreacijo
odkorakali na postajo Moškanjci in se odpeljali na Ptuj. ((17) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967,Letno poročilo
za šolsko leto 1926/1927, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Tudi leta 1928 je šola organizirala izlet. Tokrat je za
učence pripravila pohod na Vrbanjščak. ((18)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko
leto 1927/1928, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Leta 1929 je šola spet organizirala peš izlet. Prva skupina
je imela pohod na Trakoščan, druga skupina pa se je odpravila na Polenšak proti
izviru reke Belice. ((19) Kronika šole
Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1928/1929,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
21.5.1930 so učenci 1. in 2. razreda imeli pohod čez Lapor
na Vrbanjščak. Učenci 3. razreda so imeli pohod na Borl, v Zavrč, na
Vrbanjščak, v Latar, v Gruden, v Gorjavec, od 4. do 8. razreda pa so odšli v
Moškajnce, Maribor, Vojavec, Trobiš. ((20)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko
leto 1929/1930, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Razen
šolske telovadbe predvsem v obliki pohodov – peš izletov, so nekateri
telovadili tudi v društvih. Zagnano delo društev je prekinila Aleksandrova 6.
januarska diktatura leta 1929, ko so bila prepovedana vsa društva. V Cirkulanah
so leta 1930 na pobudo učitelja Trobiša ustanovili Sokolsko četo, in ta je
prevzela imetje ter nadaljevala
kulturno-prosvetno delo društev. Že tradicionalno kulturno dejavnost so sedaj
poživili še telovadni nastopi Sokolov.
V jeseni leta 1930 se je učitelj Štefan Trobiš zavzel za
ustanovitev športnega društva Sokol. Povsod je nagovarjal fante za to idejo in
res se mu je posrečilo, da se je vpisalo v društvo 63 članov in članic.
Sklical je pripravljalni občni zbor, na kar je s
pomočjo Sokolskega društva Ptuj, kmalu
sklical ustanovni občni zbor. Takoj so začeli z vajami in sicer dvakrat v
tednu. V začetku je opravljal učitelj Trobiš vse funkcije sam: telovadbo,
tajništvo in blagajniške posle, le na sejah so imeli besedo tudi drugi.
Prevzel je tudi deški naraščaj šolskih otrok, ker ni bilo
za to delo druge učiteljske moči. Za ženski naraščaj so se priglasile
učiteljice: Milica Kindar, Olga Čotor in Marija Gorjanc.
Z intenzivnim delom je dosegel, da se je četa lepo
razvijala in tudi naraščaj je imel veliko veselje z vajami. Za svoj trud je
doživel svoje veliko zadovoljstvo in priznanje udeležencev na prvem javnem
nastopu na Vidov dan. Ministrstvo za prosveto je z odlokom dne 25.9.1930
pozvalo učiteljstvo na sodelovanje v športnih dejavnostih.
Poskus, da bi kot protiutež Sokolu organizirali Slovenske fante,
ni uspel, predvsem zato, ker župnik Grobler za takšno akcijo ni bil preveč
navdušen, zadnji kaplan Jakob Sem pa je sodelovanje energično odklonil. ((21) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1930/1931, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
Slika 1: Nastop sokolske čete sv.
Barbara 26.6.1932. Negativ hrani
Zgodovinski arhiv Ptuj.
Za majniški izlet so učenci leta 1937 imeli pohod k Sv. Avguštinu.
Skupina učencev višjih razredov pa se je odpravila na Hum. ((22) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967,Letno poročilo
za šolsko leto 1936/1937, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Leta 1938 je šola za krepitev telesa pripravila pohod na
Ravno goro,na grad Trakoščan in na Hum. ((23)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko
leto 1937/1938, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Enak izlet je šola organizirala tudi 1939. leta. Učenci so
imeli pohod na Ravno goro, na grad Trakoščan in na Hum. ((24) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno
poročilo za šolsko leto 1938/1939, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Leta 1940 so učenci srednje in višje stopnje so imeli pohod
na grad Trakoščan in na Mali Okič. ((25)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1939/1940, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
5. ČAS PO II. SVETOVNI VOJNI
Tudi nekaj let po vojni so bili izleti skromni in usmerjeni
v bližnje kraje. Postopoma pa so jih usmerjali v oddaljenejše kraje. Tako
omenjajo kronike zadnjih let, da so višji razredi obiskovali Kumrovec, Rogaško
Slatino, Logarsko dolino, Ljubljano, Gorenjsko s Prešernovo hišo in Begunjami,
Vršič in partizansko bolnišnico Franjo, obmorske kraje in podobno. ((26) Vladimir Bračič, 200 let osnovnega
šolstva v krajevni skupnosti Cirkulane 1780 – 1980, str. 50.)
Za majniški izlet leta 1946 so učenci imeli pohod na grad
Trakoščan. ((27) Kronika šole Sv. Barbare
v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1945/1946, hrani jo OŠ
Cirkulane – Zavrč.)
2. in 3. razred je imel leta 1951 pohod na Trakoščan. ((28) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1950/1951, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
Leta 1952 se je šola odločila za pripravo izleta na
Pohorje. ((29) Kronika šole Sv. Barbare v
Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1951/1952, hrani jo OŠ
Cirkulane – Zavrč.)
Naslednje leto so za majniški izlet otroci imeli pohod k
Trakoščanskemu jezeru. ((30) Kronika šole
Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1952/1953,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Za majniški izlet leta 1954 so učenci imeli pohod na
Trakoščan. Leta 1954 je nekdanja dvorana v cerkvici sv. Katarine bila
preurejena za šolsko telovadnico.
((31) Kronika šole
Sv. Barbare v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1953/1954,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Slika 3: Notranjost zapuščene
telovadnice v sv. Katarini. Posnetek so
naredili člani zgodovinskega krožka na
šoli 29.3.2004.
Dejavno je postalo telovadno društvo Partizan, ki je v tem
šolskem letu dobro uspevalo in to po zaslugi dejavnega načelnika Romana
Ladineka, učitelja šole. Dosegalo je več prvih mest. (rokomet, tek, skok v
daljino). ((32) Kronika šole Sv. Barbare
v Halozah od 1918 do 1967, Letno poročilo za šolsko leto 1955/1956, hrani jo OŠ
Cirkulane – Zavrč.)
V letu 1954 je predmetni učitelj gimnazije na Ptuju opravil
tudi inšpekcijski nadzor pri pouku telesne vzgoje na šoli Cirkulane. V 1.b
razredu je obiskal pouk pri učitelju Romanu Ladineku. Učitelj je predstavil
razgibalne vaje, teke na mestu in poskoke. Bili so dobro izvedeni. Po vsaki
vaji je bilo nekoliko odmora, kar je po mnenju inšpektorja bilo nepotrebno, saj
je namen uvoda segreti telo telovadca. Več pozornosti bo potrebno posvetiti
telesni drži in gibom udov. Učitelj pa je dobro opozarjal na dihalne vaje.
Glavni del ure je zajemal »redovne vaje«. Povelja niso bila v skladu s
predpisanimi povelji. Tudi izvedba je bila pomankljiva. Ugotovljeno je bilo, da
igro »med dvema ognjema« učenci radi igrajo in se dobro razgibajo. Nekateri
učenci so bili preveč mirni. Verjetno jih je motilo, da je prišlo na inšpekcijo
kar pet »tovarišev«. Učitelj Ladinek je bil športnik in je gojil večinoma
šport. Bil je ambiciozen in, če bi obiskoval tečaj telesne vzgoje, bi mu brez
skrbi lahko zaupali pouk telesne vzgoje v vseh razredih. ((33) Zgodovinski arhiv Ptuj, Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO
Ptuj, šk. 1, Poročila pomožnih predmetnih inšpektorjev, Poročilo o pregledu
telesne vzgoje na nižjih gimnazijah.)
Obiskal je tudi pouk pri učiteljici Alojziji Virag v 2.
razredu. Opravila je tečaj telesne vzgoje v Ptuju in v Ljubljani. Uvodni del je
zajemal tek s počepi, prestopi, poskoki in preskoki. V kratkem času so se
učenci v hladnem vremenu dobro ogreli, nakar je nepretrgoma sledil glavni del.
Zajemal je razgibalne – oblikovalne vaje, petelinji boj, tek z razmnožko čez
sotelovadca, izmenski tek z žogami ter igro »Na pomoč, gori!«. Bila je lepa
ura, otroci so bili živahni. Ni pa bila, po mnenju inšpektorja, potrebna tako
velika raznovrstnost. Verjetno je učiteljica hotela pokazati, kaj vse zmorejo
učenci. V zaključku je sledila hoja kot umirjevalna igra, v dodatku pa so
igrali še »med dvema ognjema«. Inšpektor je zapisal, da je bila »ura vzorna in,
če bi imeli na vseh šolah take učitelje telesne vzgoje, bi uspeh v okraju bil
velik.« Učiteljica Alozija Virag je telesno vzgojo poučevala z veseljem in ji
je bila v razvedrilo. Želela je obiskovati izpopolnjevalne tečaje. Inšpektor je
tudi ugotovil, da je imela šola »lepo telovadišče, urejujejo ga z dijaki.« ((34) Zgodovinski arhiv Ptuj, Tajništvo za
prosveto in kulturo pri OLO Ptuj, šk. 1, Poročila pomožnih predmetnih
inšpektorjev, Poročilo o pregledu telesne vzgoje na nižjih gimnazijah.)
V mladinskih organizacijah so učenci sodelovali v različnih
športih. ((35) Kronika šole Sv. Barbare v
Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto 1967/1968, hrani jo OŠ
Cirkulane – Zavrč.)
V šoli so začeli organizirati športne dneve. Športni dnevi
so bili v septembru, oktobru, aprilu, maju, juniju. ((36) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno
poročilo za šolsko leto 1968/1969, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Leta 1970 je izlet za učence 1. razreda bil skromnejši kot
ostala leta, saj so odšli peš na Borl. ((37)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko
leto 1969/1970, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Prav tako skromen je bil tudi izlet leta 1973. Prvi razred
se je odpravil na Gradiški Hum, drugi razred pa na Borl. ((38) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno
poročilo za šolsko leto 1972/1973, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1974/75 je šola pripravila štiri športne
dneve. Za majniški izlet se je prvi razred odpravil peš na Borl. ((39) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto 1974/1975, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
Športne dejavnosti so izvajali tudi v krožkih. Športne aktivnosti
v šolskem letu 1975/1976 so bile: rokometni krožek, strelski krožek, nogometni
krožek, atletika in košarkaški krožek. ((40)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko
leto 1975/1976, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
To leto so za učence 3.a in b razreda pripravili izlet na
Pohorje. Na šoli so bili uspešni planinci,ki so obiskovali Planinsko šolo v
Ptuju. Sodelovali so na planinskem kvizu v Markovcih in se udeležili planinskih
izletov, ki jih je organiziralo Planinsko društvo Ptuj. ((41) Prav tam.)
Športniki v šoli so nastopali na vseh razpisanih občinskih
tekmovanjih in šolo solidno zastopali. ((42)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko
leto 1976/1977, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1977/78 so bili štirje športni dnevi. Eden
iz med njih je bil namenjen obrambi in zaščiti. ((43) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno
poročilo za šolsko leto 1977/1978, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1979/80 je šola organizirala turnir v malem nogometu za pokal šole in
občinsko prvenstvo v krosu, kjer je sodelovalo preko 500 cicibanov, pionirjev,
pionirk, mladincev in članov.
Šolsko dvorano so nenehno obiskovali učenci, krajani in
delovni ljudje ter si ogledovali TV prenose.
Učenci so uspešno delovali v naslednjih dejavnostih:
gasilskem, šahovskem, foto, strelskem, obrambnem, rokometnem, nogometnem in
planinskem krožeku. ((44) Kronika šole
Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto 1979/1980,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V okviru telesno – vzgojne dejavnosti so otroci v šolskem
letu 1980/81 obiskovali rokometni, nogometni, atletski, šahovski, strelski in
obrambni krožek. ((45) Kronika šole Sv.
Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto 1980/1981,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1981/82 so preuredili večnamensko dvorano v
prostorih šole (današnja zbornica, računalniška učilnica in tajništvo). Športne
usmeritve, ki so delovale v okviru šolskega športnega društva v tem in
naslednjem letu so bile: rokomet, nogomet, odbojka, streljanje, šah in
atletika. ((46) Kronika šole Sv. Barbare
v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolski leti 1981/1982, 1982/1983,
hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1983/84 so otroci na šoli obiskovali
rokometni, planinski in taborniški krožek. ((47)
Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko
leto 1983/1984, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1984/85 so organizirali občinsko tekmovanje
v malem nogometu za manjše pionirje in prehodni pokal OŠ Maksa Bračiča
Cirkulane, v počastitev šole.
Za otroke je bil organiziran tudi smučarski tečaj v zimskih
počitnicah, ki ga je obiskovalo 18 učencev in učenk. ((48) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno
poročilo za šolsko leto 1984/1985, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Za potrebe športa in kulture so 17. novembra leta 1986
postavili temeljni kamen za večnamensko dvorano, ki so jo začeli uporabljati
tudi za potrebe telesne vzgoje.
Slika 4: Zunanjost večnamenske
dvorane v Cirkulanah. Posnetek so naredili
člani zgodovinskega krožka na šoli 16.3.2004.
Slika 5: Zunanjost večnamenske
dvorane v Cirkulanah. Posnetek so naredili
člani zgodovinskega krožka na šoli 16.3.2004.
Organiziran je bil smučarski tečaj ob vlečnici na Borlu, ki
se ga je udeležilo 22 učencev ter plavalni tečaj v Ptujskih toplicah, ki se ga
je udeležilo 56 učencev. ((49) Kronika
šole Sv. Barbare v Halozah od 1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto
1986/1987, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Leta 1988 so se učenci
4. razreda udeležili plavalnega tečaja v Ptujskih toplicah. ((50) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto 1987/1988, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
Čez vso šolsko leto 1990/91 so otroci pridno obiskovali
rokometni, nogometni, atletski in planinski krožek. Organizirana sta bila
športna dneva na Rogli in v Ptujskih toplicah ter plavalni tečaj za učence 2. in
3. razreda. To leto so učenci 3. razreda uspešno opravili kolesarski izpit. ((51) Kronika šole Sv. Barbare v Halozah od
1967 do 1977, Letno poročilo za šolsko leto 1990/1991, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
V avgustu leta 1991 so se pričele aktivnosti pri izgradnji
večnamenske dvorane v Cirkulanah. Kasneje so se nadaljevale dela na tem
področju. 21.1.1992 je šola izvedla športni dan v katerem so se učenci
preizkušali v smučanju na Rogli, izvedeno je bilo tudi kopanje v Ptujskih
toplicah. 12.6.1992 je bila otvoritev večnamenske dvorane v Cirkulanah. ((52)Kronika, Letno poročilo za šolsko leto
1991 /1992, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
V šolskem letu 1992/93 je bil organiziran športni dan
(občinski kros). Organiziran je bil tudi športni dan na Rogli in v Ptujskih
termah, drugi in tretji razred pa je imel plavalni tečaj. Bilo je tudi
nogometno tekmovanje in kolesarski izpiti 3. razredov.
((53)Kronika, Letno
poročilo za šolsko leto 1992/1993, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
V šolskem letu 1993/94 je bil v oktobru organiziran 1.
športni dan ki je potekal v okviru krosa,v novembru je bil plavalni tečaj za 2.
in 3. razred.V marcu je bilo tekmovanje v atletiki kjer so bili zelo dobri
uspehi in v aprilu tekmovanje v nogometu.
((54)Kronika, Letno
poročilo za šolsko leto 1993/1994, hrani jo OŠ Cirkulane –Zavrč.)
V naslednjem šolskem letu so bili organizirani športni
dnevi na področju krosa, atletike, nogometa, smučanja, plavanja in pohodov ((55)Kronika, Letno poročilo za šolsko leto
1994/1995, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
Za šolsko leto 1995/96 so v večnamenski dvorani v
Cirkulanah eno od garderob preuredili v učilnico OPB. Za učence 2. in 3.
razreda je bil organiziran plavalni tečaj v mesecu oktobru. V juniju pa je bil
organiziran športni dan, kjer so učenci igrali nogomet in odbojko. ((56)Kronika, Letno poročilo za šolsko leto
1995/1996, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
Junija so učenci tekmovali v judu in dosegli 1.mesto na
državnem tekmovanju - posamezno. Ekipno pa so dosegli 2. mesto na tem
tekmovanju.
V atletiki so deklice ekipno dosegle 2.mesto na
medobčinskem tekmovanju, dečki pa so dosegli 3. mesto na medobčinskem
tekmovanju. Ekipno so dečki dosegli 3. mesto na medobčinskem tekmovanju. Učenci
3. in 4. razreda so ekipno dosegli 3. mesto na medobčinskem tekmovanju. Deklice
so ekipno v skoku v daljino dosegle 3. mesto na medobčinskem tekmovanju.
((57)Kronika, Letno
poročilo za šolsko leto 1995/1996, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
Učitelj
športne vzgoje Valter Pliberšek nam je povedal: »V Cirkulanah je judo na šoli
od leta 1995 in prvo ekipo so sestavljali Boštjan Kolednik, Bogdan Jurgec, Robi
Gabrovec, Robert Štumberger, Gregor Kolednik, Stanko Vidovič, Tanja Žuran in
trener Jože Marin. Ti učenci so na državnem prvenstvu kot starejši dečki skupno
dosegli 2. mesto.
Mentorji
so bili : Jože Marin, Peter Petek, Marko Petek, Donald Rus in Fabijan Kovačec.
Mentor na šoli pa sem jaz.
Do zdaj
jih je bilo v Cirkulanah v judo
vključenih približno 45 učencev. Hodili so tekmovat tudi v tuje države
Hrvaško, Avstrijo in Italijo.« ((58)
Pripoved Valterja Pliberška, dne 11.3.2004. Zapisal Nejc Bombek.)
Interesne dejavnosti v šolskem letu 1996/1997 so bile:
atletika, judo in nogomet. Učenci so v judu
dosegli dve bronasti medalji. Deklice
so dosegle 10. mesto na državnem prvenstvu. Ekipno pa so na državnem
prvenstvu dosegli 14.mesto. Na medobčinskem prvenstvu so ekipno dosegli 5. mesto.
Pri atletiki so deklice na velikem atletskem šolskem
tekmovanju dosegle 3. mesto, dečki pa 5. mesto. Na medobčinskem prvenstvu
osnovnih šol so deklice in dečki dosegli
3. mesto. Na medobčinskem tekmovanju osnovnih šol so ekipno dosegli 4. mesto.
((59)Kronika, Letno
poročilo za šolsko leto 1996/1997, hrani jo OŠ Cirkulane-Zavrč.)
Pri judu so mlajše deklice-ekipno bile državne prvakinje. Medalje
so dobile: Janja Karo, Mihaela Milošič, Simona Milošič, Andreja Korenjak, med
fanti pa: David Hameršak in Dejan Hrnčič.
V atletiki za Mali atletski šolski pokal Slovenije (MAŠPS)
pa so starejše deklice in mlajše deklice ekipno dosegle 3. mesto na medobčinskem
prvenstvu. Na medobčinskem krosu leta 1998 sta dosegla dobre rezultate Andreja
Korenjak, 2. mesto in David Hameršak, 3. mesto. Srebrno medaljo v teku na 100
metrov in v skoku v daljino sta prejeli Andreja Korenjak in Karmen Klinc.
V suvanju krogle je prejela zlato medaljo Mihaela
Notesberg.
Bronasto medaljo na medobčinskem krosu je prejela Liljana
Hronek.
((60)Kronika, Letno
poročilo za šolsko leto 1997/1998, hrani jo OŠ Cirkulane –
Zavrč.)
V judu je na medobčinskem prvenstvu OŠ dosegla OŠ Cirkulane
1. mesto. Mlajše deklice so na državnem prvenstvu osvojile 1. mesto.
Učenci 3. in 4. razreda so na medobčinskem prvenstvu v
atletiki osvojili 1. mesto. Na medobčinskem prvenstvu OŠ v atletiki so mlajše
deklice dosegle 3. mesto, starejše deklice pa 4. mesto. Mlajši dečki so dosegli
8. mesto, starejši pa 6. mesto. Na področnem prvenstvu so mlajše deklice
dosegle 4. mesto.
Na medobčinskem prvenstvu odbojke so deklice dosegle 4.
mesto, dečki pa 6. mesto. ((61)Kronika,
Letno poročilom za šolsko leto 1998/1999, hrani jo OŠ Cirkulane – Zavrč.)
5.1. KAJ NAM POVEDO PODATKI
ŠPORTNEGA ZAVODA PTUJ?
Učenci OŠ Cirkulane so tudi v šolskem letu 1999/2000 bili
zelo dejavni v športnih tekmovanjih in dosegali so lepe rezultate. Tudi v tem
letu so na medobčinskem prvenstvu v Ptuju dosegali lepe rezultate.
V atletskih disciplinah, kot je tek na 60 m, se je najbolje
izkazal Stanko Lazar, v teku na 300 m
Aleksander Kelc in Mojca Kukovec, v teku na 1000 m Andrej Veselič in
Monika Križnjak, v skoku v daljino Denis Hrženjak in Marina Galič, v skoku v
daljino Borut Zebec in Tina Žuran, v metu žogice Robert Kolednik in Sabina
Ivančič.
V krosu učencev 5. razreda sta se najbolje izkazala Sandi
Kelc in Tamara Gerečnik, v 6. razredu Andrej Polajžer in Mojca Kukovec, v 7.
razredu Neno Hutinski in Mihaela Milošič, v 8. razredu Sandi Kolednik in Marina
Veselič.
Sodelovali smo tudi v ekipnih športih. Na medobčinskem
prvenstvu v odbojki je naša ekipa, OŠ Cirkulane, dosegla 3. mesto. Igrali smo
tudi nogomet na medobčinskem prvenstvu Ptuja, o naših dosežkih pa lahko
preberete v intervjuju, ki smo ga imeli s predsednikom Nogometnega društva
Cirkulane.((62) Športni zavod Ptuj,
Šolska športna tekmovanja 1999/2000, izdal Športni zavod Ptuj, 2000.)
V šoli je torej nogomet zelo popularen. Zadnja tri leta je
dejaven kot mentor nogometašev na šoli učitelj Matjaž Zelenik, pred njim pa je
vrsto let bil učitelj Vinko Zemljič. Otroci pa so člani nogometne ekipe tudi v
našem kraju. Poglejmo, kaj nam je
povedal Ivan Hemetek, predsednik Nogometnega društva Cirkulane.
Mora imeti trener
kakšno šolo ali izpit in kakšen?
Vsak trener mora narediti tečaj, da pridobi licenco C, to
je licenca da lahko trenira mlajše nogometaše. Če hoče pridobiti licenco za treniranje
starejših nogometašev, mora vaditi mlajše nogometaše še dve leti in potem dobi
licenco B, s katero lahko trenira starejše nogometaše. Vsako leto mora znova
narediti tudi teoretični in praktični tečaj, da obdrži svojo licenco. Tečaj za
C licenco traja 60 ur (30 teoretično, 30 praktično).
Od kod jemlje vaje za
osnovno - šolske učence?
Nekaj vaj mu povejo na izpitu za licenco, drugače pa
obstaja tudi posebna literatura.
Kdo je dal idejo da
so ustvarili ta klub in kako so ga začeli ustvarjati?
Športno društvo je bilo ustanovljeno leta 1993 z željo
ponovne obuditve nogometa v tem kraju. Pobudo je dalo veliko starejših
športnikov in tudi nogometašev iz okolice Cirkulan, ki so že prej trenirali v
drugih klubih.
Ali se lahko med
starejše nogometaše vključi kdorkoli ali pa je že moral športnik tekmovati v
drugih nogometnih klubih?
Med starejše nogometaše se lahko vključi kdorkoli, ki je
star nad 18 let. Lahko se vključijo tudi mlajši, ampak morajo imeti zdravstveno
potrdilo.
Imate kakšne kazenske
postopke, če nogometaš ne pride na tekmo?
Kazenskih postopkov ni, saj to niso igralci, ki bi dobili
denar za igranje v klubu. Lahko bi se kaznoval tako, da ga trener ne bi uvrstil
naslednjič v ekipo, ampak pri nas se še to ni zgodilo, saj, če kdo ne more
priti na tekmo, se vedno opraviči.
Od kje Športno
društvo Cirkulane dobi denar za stvari, ki jih potrebuje pri treningih in
tekmah (žoge,…)?
Del sredstev dobi od sponzorjev in donatorjev, denar dobi
tudi iz občinskega proračuna, vsota je odvisna od števila ekip, igralcev, del
vsote pa od lastnega zaslužka, prodaje vstopnic, majic, rekvizitov,…
Od kdaj obstaja
travnato igrišče ob šoli in od kdaj veliko travnato igrišče?
Travnato igrišče ob šoli je bilo narejeno med 2. svetovno
vojno, naredila ga je nemška oblast za svoje potrebe. Zemlja za veliko travnato
igrišče se je začela kupovati leta 1996, sama izgradnja pa se je začela leta
1999. Prva tekma na tem igrišču je bila odigrana leta 2000. Igrišče je zgrajeno
po vseh standardih mednarodne nogometne zveza FIFA in okoli njega je načrtovana
400 m atletska tekaška steza.
Kdo vzdržuje
nogometno igrišče in kako?
V Športnem društvu Cirkulane imamo zaposlenega vzdrževalca,
ki skrbi za travnato igrišče. Vzdrževalec opravlja dela kot so: spomladansko gnojenje,
košenje, valjanje, zalivanje skozi vse leto, izravnava tal in sajenje trave. ((63) Intervju s predsednikom Nogometnega društva Cirkulane – Ivanom
Hemetkom,
18.3.2004, spraševala
sta Klemen Lilija in Martin Klinc.)
Slika 6: Nogometno igrišče v
Cirkulanah. Posnetek so naredili člani
zgodovinskega krožka na šoli 16.3.2004.
Slika 7: Pomožno nogometno igrišče v Cirkulanah ob
šoli. Posnetek so naredili člani
zgodovinskega krožka na šoli 16.3.2004.
Imeli smo tudi nekaj dobrih tekmovalcev v borilnih
veščinah. Na državnem prvenstvu v judu se je lepo izkazal Simon Milošič, ki je
dosegel 3. mesto. Na medobčinskem prvenstvu v
kickboxu pa sta se izkazala Sabina Kolednik z drugim mestom in Sandi
Kolednik z prvim mestom.
Začeli smo se udejstvovati v šahu. Na medobčinskem
prvenstvu v šahu so se izkazali Lilija Klemen, Igor Emeršič in Sabina Bratušek.
((64) Športni zavod Ptuj, Šolska športna
tekmovanja 1999/2000, izdal Športni zavod Ptuj, 2000.)
Naši
dosežki v šol. letu 2000/2001 so bili prav tako dobri. Na tekmovanju v atletiki
posamično 16.5.2001 v Slovenski Bistrici je pri starejših učencih Boštjan Kokot dosegel 10. mesto. Sodelovali
smo tudi v teku na 300 m in je Neno Hutinski dosegel 3. mesto, Martin Belšak pa
20. mesto.
V
teku na 1000m je Klemen Kolednik dosegel 1. mesto. V skoku v daljino je Borut
Zebec dosegel 20. mesto. V metu žogice je Rok Črnivec dosegel 6. mesto, Robi
Kolednik pa 15. mesto.
Tekmovale
so tudi starejše učenke.V teku na 60m je
Valerija Spevan osvojila 12. mesto, Tina Žuran pa 18. mesto. V teku na 300 m so starejše
deklice osvojile sledeče rezultate: Mojca Kukovec 5. mesto in Sabina Kolednik
9. mesto. Urška Kolednik je v skoku v daljino osvojila 5. mesto, Marina Galič
pa 7. mesto. V metu žogice so osvojile Natalija Kolednik 6. mesto, Sabina
Ivančič 8. mesto in Katja Notersberg 9.
mesto.
Pri
mlajših učencih je v teku na 1000 m Jan
Belšak dosegel 3. mesto. V skoku v
daljino so mlajši učenci osvojili: Tadej
Hrženjak 6. mesto, Peter Granda
12. mesto in Kristjan Šipek 13. mesto.
Mlajši učenci so v metu žogice osvojili naslednja mesta: Sandi Kelc 3.mesto in
Tadej Žumbar 13. mesto.
Pri
mlajših učenkah je Karmen Kokot v teku
na 60 m dosegla 1. mesto, Mirjana Golc pa 14. mesto. V teku na 300 m je bila
Amanda Kumer petnajsta.
V
skoku v daljino je Tamara Gerečnik osvojila 10. mesto, Maja Emeršič pa
15.mesto.
Medobčinsko
prvenstvo v krosu je potekalo v Vidmu 6.10.2000.
Učenec
6. razreda Denis Borak je osvojil 3.mesto, Jan Belšak 6. mesto, Tadej Hrženjak pa 16.mesto.
Učenke
6. razreda so dosegle sledeče rezultate: Tamara Gerečnik 11. mesto,
Mateja
Milošič 14. mesto, Sandra Arnečič 21. mesto in Monika Križnjak 22. mesto.
Učenke
7. razreda so osvojile naslednja mesta:
Mojca Kukovec 8. mesto, Marina Galič 9. mesto in Urška Kolednik 10.
mesto. Med učenci 7. razreda sta dosegla
Stanko Lazar 21. mesto in Tomaž Gabrovec 62.
mesto. Med učenkami 8. razreda so
dosegle Mihaela Milošič 1. mesto, Simona Milošič 8. mesto in Klavdija Krajnc
11. mesto.
Učenci
naše šole so se udeležili tudi Državnega prvenstva v krosu v Šmartnem pri Litiji 5.5.2001. Med učenci letnika 1989
je Denis Borak dosegel 45.mesto, Tadej Hrženjak 140. mesto in Jan Belšak 153.
mesto. Med učenci letnik 1987 sta dosegla Klemen Kolednik 98. mesto in Borut
Zebec 120. mesto.
Med
učenkami letnika 1989 so dosegle Mirjana
Golc 96. mesto, Karmen Kokot 137. mesto in Martina Milošič 149. mesto.
Učenke
letnika 1988 so dosegle Mateja Milošič 112. mesto, Sandra Arnečič 137. mesto in Monika Križnjak
154. mesto.
Pri
učenkah letnika 1987 je Mihaela Milošič dosegla 30. mesto.
Učenci
so sodelovali tudi v medobčinskem prvenstvu v
nogometu. Rezultati so bili:
Cirkulane
: Olga Meglič 3:0,
Cirkulane
: Juršinci 1:1 in
Cirkulane
: Ljudski vrt 0:3.
Na
medobčinskem prvenstvu v odbojki so med učenkami bili sledeči rezultati:
1.Markovci,
2.Olga
Meglič,
3.Dornava
in
4.Cirkulane-Zavrč.
Na
medobčinskem prvenstvu v judu v Gorišnici
13.12.2001 je bil ekipni vrstni
red takšen, da so deklice osvojile 1.mesto in dečki 3.mesto. Vseekipno so Cirkulane
zasedle 1.mesto.
Na
področnem prvenstvu v šahu je med fanti
letnik 1992/93 Žan Belšak dosegel 2. mesto. Med fanti letnik 1990/91 je Lilija
Klemen dosegel 2. mesto, David Klajderič
pa 4. mesto.
Judo
klub v Cirkulanah deluje od leta 1996. Ta klub so vodili člani Jože Marin,
Peter Marko, Donald Rud, Fabijan Kovačec. Iz šole je bilo vključenih približno
70. učencev.
Medobčinsko
prvenstvo v judu je potekalo v Gorišnici dne, 13.12.2001. Ekipno so deklice
dosegle 1.mesto,dečki pa ekipno 3.mesto. Vseekipno smo dosegli 1.mesto.((65) Športni zavod Ptuj, Šolska športna
tekmovanja 2000/2001, izdal Športni zavod Ptuj, 2001.)
V letu 2001/2002 je bilo organizirano medobčinsko prvenstvo
v jesenskem krosu. Med dečki 5. razreda je najboljše mesto dosegel David
Klajderič, med dečki 6. razreda je najboljše mesto dosegel Matevž Štumberger,
med dečki 7. razreda pa je najboljše mesto dosegel Jan Belšak. Tekmovale so
tudi deklice 7. razreda, med njimi je najboljše mesto dosegla Tamara Gerečnik.
Med dečki 8. razreda je najboljše mesto dosegel Klemen Kolednik, med deklicami
pa Marina Galič. Organizirano je bilo tekmovanje v spomladanskem krosu. Med
dečki letnika 1990 je najboljše mesto dosegel David Klajderič, tekmovale so
tudi deklice. Najboljše mesto je dosegla Monika Trančar - Kokot. Med dečki
letnika 1989 je najboljše mesto dosegel Matevž Štumberger, med dekleti pa
Karmen Kokot. Med dečki letnika 1988 je najboljše mesto dosegel Jan Belšak, med
deklicami pa Sandra Arnečič. Med dečki letnika 1987 je najboljše mesto dosegel
Klemen Kolednik, med deklicami Mojca Kukovec. Vseekipno so učenci dosegli 3.
mesto.
V odbojki so dekleta so zmagale le proti Podlehniku. Dečki
niso zmagali nobene tekme. V skupnem vrstnem redu so bili učenci sedmi.
Na prvenstvu v judu so učenci so dosegli 2. mesto, prav
tako učenke. Vseekipno so dosegli 1. mesto.
Na področnem prvenstvu v šahu je med letniki 1993 najboljše
mesto dosegel Žan Belšak, med dečki letnika 1991 pa Klemen Lilija. Med dečki
letnika 1989 in mlajšimi je najboljše mesto dosegel David Klajderič. ((66) Športni zavod Ptuj, Šolska športna
tekmovanja 2001/2002, izdal Športni zavod Ptuj, 2002.)
Tudi v šolskem letu 2002/2003 je bilo organiziranih veliko
tekmovanj, na katerih so sodelovali učenci iz naše šole ter nas solidno zastopali.
V Slovenski Bistrici v teku na 1000 m med mlajšimi učenci
je David Klajderič usvojil 4. mesto, Mitja Pintarič pa 5. mesto.
Med mlajšimi učenkami je Sandra Žula v metu žogice osvojila
13. mesto.
Med starejšimi učenci je v teku na 60 m Sandi Kelc osvojil
12. mesto, v teku na
1000 m je bil uspešen Jan Belšak, osvojil je 4. mesto.
Med starejšimi učenkami je v teku na 60 m Karmen Kokot
osvojila 2. mesto v finalu pa je svojo uvrstitev pokvarila za dve mesti.
V teku na 1000 m je Anita Gabrovec osvojila 8. mesto, v
metu žogice je Mateja Milošič bila na 4. mestu, Polonca Fajfar pa na 11. mestu.
Tudi na medobčinskem prvenstvu v krosu, ki je bil na Vidmu,
so sodelovali učenci naše šole, najuspešnejši med njimi je bil učenec 8.
razreda Jan Belšak, osvojil je 1. mesto.
Naslednje leto spomladi je bil organiziran spomladanski
kros v Moškanjcih, kjer so sodelovali tudi naši učenci in nas solidno
zastopali.
Med učenci letnika 1990 je bil najbolj uspešen David
Klajderič s 4. mestom. Med učenci letnika 1989 je Matevž Štumberger osvojil 9.
mesto. Najbolj so bili uspešni učenci letnika 1988, med njimi je Jan Belšak
osvojil 2. mesto, Sandi Kelc pa 6. mesto.
Učenci naše šole so sodelovali tudi v nogometu, bili so kar
uspešni.
V medobčinskem prvenstvu za učence 5. in 6. razreda so
osvojili 6. mesto.
V medobčinskem prvenstvu za učence 7. in 8. razreda so
osvojili 9. mesto.
Učenci naše šole so sodelovali tudi v judu in nas uspešno
zastopali.
V medobčinskem prvenstvu ekipno so učenke zasedle 2. mesto,
učenci pa 4. mesto. Vseekipno so učenke in učenci zasedli 4. mesto.
Na področnem prvenstvu v Srednji Lesarski šoli Maribor so
nas učenci in učenke dobro zastopali.
Ekipno so mlajše in starejše učenke so zasedle 3. mesto.
V kategoriji do 36 kg je Sandra Žula osvojila 1. mesto,
Mateja Hemetek pa 2. mesto. V kategoriji do 63 kg je Maja Emeršič zasedla 3.
mesto.
Naši učenci in učenke so se uvrstili tudi na državno
prvenstvo in nas odlično zastopali.
Med starejšimi učenkami v kategoriji do 40 kg je Mateja Hemetek zasedla 2. mesto, Sandra
Žula pa 3. mesto.
V kategoriji do 63 kg je Maja Emeršič zasedla 2. mesto.
Med starejšimi dečki je v kategoriji do 55 kg Jan Belšak
osvojil 1. mesto, v kategoriji do 73 kg pa je Matej Kelc zasedel 3. mesto.
Dobili smo torej državnega prvaka. ((67)
Športni zavod Ptuj, Šolska športna tekmovanja 2002/2003, izdal Športni zavod
Ptuj, 2003.)
5.2.
ZADNJI ŠPORTNI PEDAGOGI NA ŠOLI
V šoli je nogomet zelo popularen. Zadnja tri leta je
dejaven mentor Matjaž Zelenik, pred njim je bil Vinko Zemljič.
Med
najbolj dejavnimi športnimi pedagogi zadnjih let na naši šoli je Valter
Pliberšek, ki je novembra 2003 prejel priznanje Zveze društev športnih
pedagogov Slovenije. Ravnateljica je v obrazložitev zapisala sledeče:
»Valter
Pliberšek je bil rojen 22.10.1942 v Gradcu. Učiteljišče je obiskoval na Ptuju
in v Mariboru ter ga uspešno končal 1964. 13.10.1965 se je zaposlil na OŠ
Žetale. Poučeval je predvsem športno vzgojo in biologijo. V kraju je bil zelo
dejaven, saj so v času njegovega službovanja v Žetalah prav na njegovo pobudo
in z njegovo pomočjo dobili prvo asfaltirano rokometno igrišče v
Halozah,preuredili dvorano v večnamenski prostor in nabavili prve pripomočke za
pouk telesne vzgoje. Od takrat so otroci v Žetalah poznali telovadnico in njen
pomen. Tri leta zapored je organiziral krajevno proslavo ob 8. marcu, deset let
zapored ob dnevu mladosti, tri leta zapored ob 29. novembru in kar devet let
tudi pustovanje. V Žetalah je bil mentor smučarske sekcije, planinske skupine
in športnega društva Žetale.
1.7.1975
je postal ravnatelj OŠ Cirkulane in to delo opravljal do 31.8.1991. V
Cirkulanah je nadaljeval svoje poslanstvo in se odlikoval pri uveljavljanju
številnih novosti pri razvoju šolstva. Tudi šolska stavba je bila obnovljena,
Cirkulane pa so dobile drugo asfaltirano rokometno igrišče v Halozah. 1980.
leta so v Cirkulanah pod njegovim vodstvom svečano obeležili 200 letnico
šolstva. V teh letih je še naprej razvijal planinstvo, saj je bil organizator mnogih
planinskih pohodov in tekmovanj. Planinsko društvo Ptuj mu je ob 50. letnici
društva leta 2002 podelilo priznanje za njegov velik prispevek k razvoju
planinstva, predvsem med mladimi. Dejaven je bil tudi v taborniški organizaciji, kjer je delal z mladimi
na mnogih letnih in zimskih taborih, organiziral taborniške mnogoboje in
orientacijske teke, šolo plavanja in smučanja. Bil je tudi načelnik in
starešina taborniškega odreda Ptuj ter velikokrat taborovodja na letnih taborih
v Kaštelu. V počitniški koloniji občine Ptuj v Biogradu n/m je bil leta 1974
upravnik, večkrat pa pedagoški vodja in vodič. V času svojega ravnateljevanja
je v okviru takratne občine Ptuj bil več let član organizacijskega odbora za
tekmovanje Mladi v SLO. Vsa ta leta je na teh tekmovanjih sodeloval v komisiji
za ocenjevanje in pripravil orientacijski pohod. Več let je bil tudi predsednik
občinskega organizacijskega odbora za tekmovanje Mladi v SLO, 1989. leta
organiziral regijsko tekmovanje in bil vodja tega tekmovanja. Leta 1988 je bil
spremljevalec in mentor srednješolske skupine na republiškem tekmovanju. V
Ribiški družini Ptuj je aktivno deloval tudi z mladimi ribiči. Leta 1978 je bil
mentor skupine mladih ribičev na republiškem taboru v Mozirju, leta 1979 pa v
Metliki – Mostec. Od 1991 leta v Cirkulanah uči športno vzgojo. Dela in naloge
pedagoškega delavca opravlja odgovorno, natančno in dosledno. V pouk vedno
vnaša nove oblike in metode dela ter poskrbi za individualizacijo in
diferenciacijo dela z učenci. Skrbi za celostni napredek oddelka ali skupine.
Njegov odnos do učencev je pristen, s svojim zgledom pa prispeva k pravilnemu
razvoju mlade generacije. Sodelovanje z drugimi pedagoškimi delavci vodi k
boljšemu poznavanju in razreševanju razredne problematike, izboljšanju vzgojno
– izobraževalnega dela na šoli, izmenjavi izkušenj, medsebojnemu poznavanju
navad. Aktivno sodeluje v predmetnem aktivu na šoli ter v okviru študijske
skupine. Pripravlja krajše aktualne uvode za kasnejšo razpravo, ki vodi k
poznavanju tematike ter uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo pri
razreševanju problematike posameznih učencev.
Veliko se izobražuje. Kot športni pedagog uspešno dela v sodelovanju z
občino Gorišnica na področju juda. Učenci so pod njegovim mentorstvom dosegli
veliko uspehov, v letu 2003 drugo mesto na državnem prvenstvu za deklice in
ekipno. Učenci so uspešni na področju atletike in so pod njegovim vodstvom
dosegli vrsto odličnih rezultatov, predvsem v skokih in v tekih. Z učeni naše
šole je trikrat sodeloval na državnem krosu v Šmartnem pri Litiji, na
medobčinskem prvenstvu v krosu pa je z učenci naše šole leta 2001 dosegel 2.
mesto. Večkrat je v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj organiziral medobčinsko prvenstvo v krosu v
Moškanjcih. Je tudi mednarodni atletski sodnik. Bil je tudi večletni predsednik
temeljne telesnokulturne skupnosti občine Ptuj in je prejemnik bronastega in
srebrnega Bloudkovega priznanja. V folklornem društvu Ptuj je večletni član
organizacijskega odbora za mednarodni otroški folklorni festival.«
Slika 8: Asfaltno rokometno šolsko
igrišče, zgrajeno približno leta 1975 -
drugo asfaltirano igrišče v Halozah. Foto: člani krožka 16.3.2003.
5.3.
NEKATERA PRIZADEVANJA NA PODROČJU ŠPORTA V CIRKULANAH
V kraju Cirkulane je dejavna tudi ženska rekreacija. Ustanovljena
je bila pred štirimi leti. Vključenih je bilo 18 žensk, mentorice pa so bile
Metka Kolednik, Mirka Šoba in Marija Žuran. Sodelovale so ženske v starosti od
15 do 50 let. Telovadba se izvaja ob glasbi. Imajo ogrevanje: tek, vaje za
razgibavanje in vaje za celo telo. Dobivajo se dvakrat na teden. Ženska
rekreacija deluje od novembra do marca. Mentorji so zdravstveni delavci, zato
vedo kakšne vaje morajo izbirati. Vaje jemljejo iz knjig, revij in časopisov.
Strokovno pomoč pri izbiri vaj jim nudijo športni pedagogi. Podatke nam je
posredovala učiteljica naše šole, članica skupine Dragica Kolednik. Je tudi
mentorica mladim šahistom, skupaj z zunanjim mentorjem Martinom Majcenovičem.
Martin Majcenovič je član Šahovskega društva Ptuj, dolgoletni igralec in
sodnik. Zato so rezultati, ki smo jih navajali v šahu v zadnjih letih, tako
plodni.
Na
pobudo Športnega društva Cirkulane je Občina Gorišnica leta 1999 vložila
zahtevek za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa zbiranja predlogov
za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2000 in 2001. Javni
razpis je pripravilo Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Sektor za šport,
avgusta 1999. V investicijskem programu
je bilo zapisano:
»Sredstva,
pridobljena na podlagi omenjenega razpisa, bo Občina Gorišnica namenila za
izgradnjo športnega stadiona med obrobnim jugozahodnim delom vasi Cirkulane in
potokom Belana v k.o. Cirkulane. Z obravnavano investicijo želi investitor –
Občina Gorišnica – prispevati k razvoju in obstoju športa na tem področju,
izboljšati kvaliteto življenja njenih prebivalcev ter se na ta način tudi
vključevati v turistične aktivnosti. Investicijski program obravnava naložbo v izgradnjo
športnega stadiona v Cirkulanah in sicer v velikosti 13.425 m2.
Cirkulane ležijo v obmejnem demografsko ogroženem območju in geografska lega te
vasi omogoča koriščenje omenjenega objekta
tudi širšem območju, v okolici 50 km ne obstaja noben podoben objekt.«
Z obravnavano
investicijo je želel investitor doseči naslednje cilje: razvoj in obstoj športa na območju,
razvoj in kreiranje mladih kadrov na področju športa in njihovo vključevanje v
tekmovalne aktivnosti, omogočiti
rekreacijske dejavnosti prebivalcem na tem območju in s tem izboljšanje kvalitete življenja na podeželju, možnost izvedbe tekmovanj
občinskega, državnega in mednarodnega pomena, ohranitev poseljenosti podeželja,
vključevanje v ostale turistične gospodarske aktivnosti na območju in potrebe
predšolske, šolske in izvenšolske
športne dejavnosti. Predračunska vrednost izgradnje športnega stadiona
je bila po cenah septembra 1999: 83.672.165,00 SIT. Predlog investicije je
vseboval izgradnjo športnega stadiona, ki bi vseboval:
·
4
atletske steze za tek na 400 m,
·
8
atletskih stez za tek na 100 m in 110 m ovire,
·
skok
v daljino, troskok,
·
skok
v višino in skok ob palici,
·
met
kopja, krogle, kladiva in diska,
·
nogometno
igrišče v velikosti 105 x 68 m.
Na
športnem stadionu se bo odvijalo:
·
veliki
nogomet,
·
vse
atletske discipline,
·
prireditve
(koncerti, kulturne prireditve, proslave, …),
·
ostale
rekreacijske aktivnosti.
V sklop
športnega stadiona spadajo že obstoječi objekti:
·
slačilnice
v večnamenski dvorani,
·
parkirišča,
·
komunalna
infrastruktura (voda, elektrika, telefon),
·
ostala
splošna infrastruktura.
Investitor
Občina Gorišnica je želel z obravnavano naložbo prispevati k celovitejšemu
razvoju občine, k izboljšanju kvalitete življenja prebivalcev, predvsem
prispevati k ohranitvi poseljenosti območja.
Projekt
športni stadion je razdeljen v tri faze, od katerih je investitor Občina
Gorišnica dve že izvedla in sicer:
·
prva
faza zajema:
· izdelava idejne zasnove in določitev lokacije,
· vlogo za spremembo prostorskega plana,
· pričetek urejanja tehnične dokumentacije,
· nakup zemljišča.
Aktivnosti
prve faze so bile izvedene v obdobju 1993 do 1996.
·
druga
faza zajema:
· nakup zemljišča,
· izravnava igralne površine igrišča,
· izklopi za meteorne vode,
· izkop zemlje za izgradnjo atletske steze,
· polaganje in utrjevanje gramoza.
Aktivnosti
druge faze so bile izvedene v obdobju 1996 do 1998.
·
tretja
faza predvideva:
· izgradnjo drenažnega in namakalnega sistema,
· zatravitev igrišč,
· tehnično športne elemente in opremo,
· ureditev tribune,
· asfaltno prevleko in položitev umetne mase,
· športne rekvizite za potrebe atletskega
stadiona in
· dokončana ureditev okolice. ((68) Povzeto iz Investicijskega programa
Športni stadion Cirkulane, Občina Gorišnica, september 1999. Program je
pripravil Projekta inženiring d.o.o., Ptuj.)
Zaradi
pomanjkanja denarja v Občini Gorišnica izgradnje tretje faze stadiona čaka na
boljše čase.
6.
ZAKLJUČEK
Čeprav smo se na začetku bali novega izziva, mislimo, da je
bilo bistveno to, da smo skozi več kot sto let, ki smo jih obdelali, spoznali,
da se je življenje in način telovadbe zelo spremenil.
V začetnih zapisih od leta 1878 je bilo govora o tem, da so
poleti telovadili, pozimi pa so učne ure telovadbe namenili drugim predmetom.
Ni bilo namreč ustreznega prostora za telovadbo. Veliko je zapisanega o
izletih, ko so otroci hodili peš v bližnje kraje. Telovadbe prvi razred, ki je
spadal v prvi oddelek, ni imel.
V šolskih kronikah je zapisano tudi o največjem telovadnem
društvu Sokol, ki je bilo v Cirkulanah ustanovljeno leta 1930. To je bila
sokolska četa, ki je kmalu štela 63 članov in članic.
Tudi po drugi svetovni vojni so veliko hodili peš, predvsem
na izlete v bližnje kraje. Leta 1954 je nekdanja dvorana v cerkvici sv.
Katarine bila preurejena v šolsko telovadnico. V kraju je bilo dejavno tudi
Telovadno društvo Partizan. V šoli pa so namenjali veliko pozornost pouku
telesne vzgoje. V tem letu je šolski inšpektor tudi prisostvoval temu pouku in
ga opisal kot zelo kvalitetnega.
V sedemdesetih letih 20. stoletja so na šoli začeli
izvajati športne dejavnosti tudi v krožkih, v okviru mladinske organizacije,
organizirati pa so začeli tudi športne dneve. Najbolj dejavni so bili rokometni
krožek, nogometni krožek, strelstvo, planinstvo, atletika, v osemdesetih letih
pa tudi nekaj časa taborniki, šah, v devetdesetih letih tudi judo in odbojka.
Začela so se športna tekmovanja. V zadnjih letih so naši učenci upešni predvsem
v šahu, judu, nogometu, odbojki in na
krosih.
Leta 1991 so se pričela dela na izgradnji večnamenske
dvorane v Cirkulanah.
Ko se je gradnja večnamenske dvorane v Cirkulanah
zaključila, so učenci bistveno več telovadili kot prej. Šola je nabavila nova
orodja in pripomočke za telovadbo.
Danes so na naši šoli ustrezni pogoji za telovadbo, občina
Gorišnica pa bo letošnje poletje začela z obnovo večnamenske dvorane. Takrat
bodo pogoji še boljši. Učenci telovadijo skoraj vsak dan. Tudi zunaj lahko
telovadijo. Šola ima dve igrišči: asfaltno in travnato, ki je tudi pomožno nogometno
igrišče nogometašem iz Cirkulan. Kot nam je povedala ravnateljica, smo že
tretje leto vključeni tudi v mednarodni projekt FIT Slovenija. V ta namen so se
pedagoški delavci pripravljali na štirih seminarjih, ki so bili izvedeni v
šoli. Namen teh seminarjev je bil seznanitev z novostmi in posodobitev pouka
športne vzgoje v vseh razredih. Na pedagoški konferenci so pedagoški delavci
izbrali FIT koordinatorja na šoli Cirkulane – Zavrč učitelja športne vzgoje
Matjaža Zelenika, njegova namestnica pa je učiteljica razrednega pouka Sonja
Majcenovič. V šolskem letu 2002/03 smo
na obeh lokacijah šole v okviru Zdrave šole izvedli projekt Gibanje za zdravje.
Pri raziskovanju športa in telovadbe na šoli smo imeli
veliko problemov. Vsako kroniko smo morali zelo natančno prebrati. Kar se nam
je zdelo pomembno smo izpisali. Kroniko je pisalo več ljudi, zato je v kroniki
več vrst pisav. Tudi časa nam je primanjkovalo, predelali smo štiri kronike,
opravili intervjuje in izdelali fotografije, ... Lahko bi obdelali še več,
vendar nam je zmanjkalo časa. Smo se pa kljub temu veliko naučili in nalogo z
veseljem delali.
7.
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
1.
Šolska
kronika 1878 do 1912, Letna poročila za šolska leta od 1895/96 do 1909/10.
Hrani jo šolski arhiv.
2.
Šolska
kronika 1918 do 1967, Letna poročila za šolska leta od 1918/19 do 1966/67.
Hrani jo šolski arhiv.
3.
Kronika,
Letna poročila za šolska leta od 1967/68 do 1976/77. Hrani jo šolski arhiv.
4.
Kronika,
Letna poročila za šolska leta od 1977/78 in se zaključuje s šolskim letom 1998/99.
5.
Športni
zavod Ptuj, Šolska športna tekmovanja 1999/2000, izdal Športni zavod Ptuj,
2000.
6.
Športni
zavod Ptuj, Šolska športna tekmovanja 2000/2001, izdal Športni zavod Ptuj,
2001.
7.
Športni
zavod Ptuj, Šolska športna tekmovanja 2001/2002, izdal Športni zavod Ptuj,
2002.
8.
Športni
zavod Ptuj, Šolska športna tekmovanja 2002/2003, izdal Športni zavod Ptuj,
2003.
9.
Mag.
Stane Okoliš, Uvajanje telovadbe v šolo, v: Telesna vzgoja in šport, ZPMS,
Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, Ljubljana, 3.10.2003, stran 30 – 37.
10.
Dr. Vladimir Bračič, 200 let osnovnega šolstva
v krajevni skupnosti Cirkulane 1780 – 1980, Organizacijski odbor za pripravo
proslav ob 200 letnici osnovnega šolstva v krajevni skupnosti Cirkulane,
Cirkulane, 1982.
11.
Intervju s predsednikom Nogometnega društva
Cirkulane – Ivanom Hemetkom, 18.3.2004, spraševala sta Klemen Lilija in Martin
Klinc.
12.
Obrazložitev ravnateljice o delu učitelja
Valterja Pliberška za Priznanje Zveze društev športnih pedagogov Slovenije,
leta 2003.
13.
Pripoved Valterja Pliberška o judu 11.3.2004. Zapisal Nejc Bombek.
14.
Pripoved Dragice Kolednik o ženski rekreaciji
v Cirkulanah marca 2004. Zapisal Martin Klinc.
15.
Povzeto iz Investicijskega programa Športni
stadion Cirkulane, Občina Gorišnica, september 1999. Program je pripravil Projekta
inženiring d.o.o., Ptuj.
16.
Zgodovinski arhiv Ptuj, Tajništvo za prosveto
in kulturo pri OLO Ptuj, šk. 1, Poročila pomožnih predmetnih inšpektorjev,
Poročilo o pregledu telesne vzgoje na nižjih gimnazijah.
Učenci, ki smo nalogo pripravili se zahvaljujemo mentorici,
ki nas je spodbujala, nas učila iskati bistvo in, kako označujemo vire ter nam
priskrbela gradivo tudi iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Zahvaljujejo se tudi
vsem, ki so nam posredovali podatke in tajniku šole Simonu Simoniču, ki nam je
pomagal pri tehnični izdelavi naloge.
Nalogo smo
pripravili učenci 7. razreda na lokaciji Cirkulane: Klemen Lilija, Martin
Klinc, Alen Korošec, Nejc Bombek
Mentorica:
Diana Bohak – Sabath
Mentor pri
tehnični izdelavi: Simon Simonič
Objava na
spletni strani: Ivo Zupanič