VZGOJNE DEJAVNOSTI

1. PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI

Ker je oddelek razreda osnovna socialna skupina v šoli, bomo pri vseh urah pouka posebno pozornost namenili razvijanju in oblikovanju dobrih medsebojnih odnosov, solidarnosti in skrbi za vrstnike, spoštovanju in upoštevanju različnosti ter reševanju problemov, ki zadevajo

oddelek. Vsaka oddelčna skupnost bo v prvih oddelčnih urah sprejela pravila oddelka, ki

bodo izhajala iz pravil šolskega reda.

Posebej bomo skrbeli za učence, ki se težje vključujejo v skupino in so zaradi tega lahko

žrtve vrstniškega nasilja. Spodbujalo se bo razvijanje socialnih veščin, vrstniško

sodelovanje in posredovanje.

Pozabljali ne bomo poudarjanja in nagrajevanja zglednega vedenja učencev, zato bomo

vodili pogovore o takem vedenju.

Razrednik bo skrbno spremljal razred in dogajanja med učenci in se bo učinkovito

odzival na probleme razreda ali posameznikov v razredu. Pri tem bo upošteval skupinsko

dinamiko, razvojni nivo učencev, posebnosti posameznih učencev in skupine ter vsebino

dogajanja. Pri reševanju težjih problemov bo k sodelovanju povabil svetovalno službo

šole.

Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole bomo organizirali v okviru ur oddelčne

skupnosti, dnevov dejavnosti, v terminih interesnih dejavnosti ali kot posebne šolske

projekte. Teme, ki jim bomo posvetili posebno pozornost, so: razvijanje ustreznih navad za zdravo življenje (prehrana, gibanje in drugo), medvrstniško nasilje, odnosi

z vrstniki in socialne veščine, nenasilno reševanje konfliktov, odnosi med spoloma,

problem spolno prenosljivih bolezni (AIDS), zasvojenost in odvisnost, spoznavanje in

spoštovanje zasebnosti pri uporabi mobitelov in interneta, učenje učenja, sprejemanje drugačnosti, medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost.

Uvajali bomo stalne oblike informiranja, učenja in zavedanja o vsakdanjih življenjskih

težavah in problemih, s posebnim poudarkom na načinih reševanja medvrstniških

problemov (nasilje, socialna izoliranost …).

Izvajali bomo preventivne dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva in drugih

odklonskih pojavov ter dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno

skupnost in skrbeli za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje.

Prav posebno pozornost bomo namenili spoznavanju in razvijanju moralnih vrednot,

sprejemanje odgovornosti za svoje vedenje in kritično vrednotenje lastnega vedenja in

vedenja vrstnikov. Spodbujali bomo razumevanje, da smo ob vsaki odgovornosti zase,

odgovorni tudi za druge, da pomagamo šibkim in posameznikom v težavah. Spodbujali

bomo vrstniško pomoč in solidarnost v konkretnih šolskih situacijah.

Šola bo vsaj enkrat letno na svetu staršev obravnavala tipične vzgojne probleme na

posameznih razvojnih stopnjah. Šola bo spodbujala vse oblike povezovanja, sodelovanja in vključevanja staršev v življenje in delo šole.

Na šoli bomo vsako leto organizirali prireditve in srečanja, na katerih bodo lahko starši in krajani spoznavali delo in dosežke šole in njenih učencev in se posredno vključevali v nekatere skupne dejavnosti (razstave, izleti, športna tekmovanja, delavnice, delovne akcije).

Posebna in vsakodnevna usmeritev šole bo povečan osebni nadzor učiteljev na mestih,

kjer je pojavnost nezaželenih oblik dejavnosti verjetnejša. Posebno skrb bomo namenili

vecji občutljivosti delavcev šole za prikrite oblike nezaželenega vedenja.

2. Svetovanje in usmerjanje

Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri

reševanju učenčevih lastnih problemov, ki so povezani z njihovim razvojem, šolskim

delom, odnosi z vrstniki in odraslimi, razvijanju samopodobe, prevzemanju odgovornosti

in spodbujanju za moralne, kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske

tradicije.

Usmerjanje in svetovanje je usmerjena strokovna dejavnost šole in se lahko izvaja v času

šolskih obveznosti pri urah rednega pouka (oddelčne ure) ali pa po pouku (pogovorne ure

učiteljev, šolska svetovalna služba), ob sprotnem reševanju problemov in drugih

priložnostih, za kar pa se dogovorimo s starši sproti, za vsak primer posebej.

Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med delavci šole in učenci, ki zadeva

šibkosti ali težave v otrokovem šolskem funkcioniranju, odnose z vrstniki in enkratne ali

občasne kršitve pravil šolskega reda. O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za

posameznega učenca se dogovorijo učitelji na oddelčni konferenci. O naravi dogovora

razrednik obvesti starše.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da učenec potrebuje dlje časa trajajoče

spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se lahko s starši dogovori za termine,

v katerih ta proces poteka.

Svetovanje in usmerjanje, povezano z reševanjem individualnih ali skupinskih problemov

učencev, izvajajo za to usposobljeni strokovni delavci ali vrstniki.

2. VZGOJNI POSTOPKI

Vzgojni postopki in ukrepi so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki zadevajo ponavljajoče pogostejše in obsežnejše kršitve pravil šolskega reda. Uporabljajo se v primerih, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči, ne popravi svojega vedenja, noče sodelovati ali pa zaradi različnih razlogov tega ni sposoben.

Vzgojni ukrepi torej posredno pomagajo učencu spremeniti svoje vedenje.

1. Pogovor z učencem

Osnovni vzgojni postopek je pogovor z učencem z opredelitvijo problema in iskanjem rešitve. Učitelj, pri katerem je učenec kršil kodeks obnašanja opravi razgovor z učencem in o razgovoru obvesti razrednika in kršitev zapiše v zvezek opažanj. Kadar prihaja do ponavljajočih se dejanj strokovni delavec vključi razrednika. Razrednik, če ne more rešiti težav, pokliče starše in vključi svetovalno službo. Če ti ne morejo rešiti problema, se lahko obrnejo na ravnatelja.

2. Restitucija je poravnava povzročene materialne škode ter škode, ki jo učenci povzročijo na etičnem, socialnem in psihološkem področju drugemu, skupini ali šoli. Posameznik se v postopku sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načne, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave.

Povzročitelj škode se mora potruditi, da poišče rešitev, ki jo oškodovanec sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode. ( opravičilo, plačilo nastale škode, ...)

Postopek restitucije se konča, ko bo oškodovanec potrdil, da je zadovoljen s poravnavo in ko bo povzročitelj tako na čustvenem kot miselnem nivoju sprejel svoje ravnanje, kot nekaj, kar je dolžan storiti, če je prej z nepremišljenim ravnanjem povzročil kakršnokoli škodo.

Mediacija

V primeru konfliktne situacije dveh posameznikov tretji mediator preko procesa pomaga s tehnikami, da vsak pove za kaj se gre, kako vidita kaj se je zgodilo, kaj si želita, kakšne so njune želje, potrebe in interesi. Potem skupaj z mediatorjem iščeta rešitev s katero bosta oba zadovoljna. Dokler se oba ne strinjata, da je neka rešitev za njiju najboljša, do takrat se dela na tem, da se to išče.

Temeljna načela mediacije in restitucije so:

• za učenca sta mediacija in restitucija prostovoljna, ponujena možnost. Lahko se odloči ali pa ne, da bo skušal reševati spor ali odpraviti posledice svojih neustreznih dejanj na ta način;
• mediacija in restitucija sta priložnosti za učenje novih vzorcev vedenja in popravo napak;
• spodbujata pozitivno vedenje in poudarjata vrednote; ne spodbujata obrambnega vedenja, kar storita kritika in kaznovanje;
• zahtevata odločitev in napor učenca;
• ni kaznovalca, učenci ustvarjalno rešujejo spor ali problem;
• vpletene strani sprejmejo rešitev problema oziroma nadomestilo povzročene škode.

3. VZGOJI UKREPI

Vzgojni ukrepi se uporabijo, kadar učenec, ki je kršil pravila šolskega reda, ni pripravljen sodelovati pri vzgojnih postopkih, ali pa so vsi vzgojni postopki bili že izčrpani. Pri tem sodelujejo učenec, starši ter šola. Vzgojni ukrepi so lahko:

- Ukinitev pravic pridobljenih s statusi in ugodnostmi, ki jih šola nudi.

- Povečan nadzor nad učencem v času ko ni pri pouku.

- Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi …), za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.

-Odstranitev učenca od pouka je možna takrat, kadar učenec s ponavljajočim vedenjem onemogoča normalen potek učne ure. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom dežurnega učitelja. V primeru odstranitve učitelj, razrednik in učenec opravita razgovor še v istem tednu in se dogovorijo o nadaljnjem delu.

-Začasen odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec onemogoča izvedbo pouka ali večkratno krši pravila šolskega reda. O takem odvzemu razrednik obvesti starše, kateri ta predmet tudi prevzamejo.

- neupravičena ura pri zamujanju k pouku ali ne prinašanju opravičil pravočasno

Razrednik vodi evidenco o vzgojnih postopkih in ukrepih.

Ko so bile izčrpane vse možnosti na šoli ( učitelj- razrednik- starši- svetovalna služba- ravnatelj) in se problem ni rešil, se lahko kot zadnja možnost vključi še Zavod za šolstvo oz. inšpektorat. Starše je treba opomniti, kako poteka reševanje problema!

4. VZGOJNI OPOMINI

Minister za šolstvo podrobneje določi vrste in postopke izrekanja vzgojnih opominov in

varstvo pravic učencev.

Vzgojni opomin se izreče učencu, kadar so izčrpana vsa pedagoška sredstva vsebovana v vzgojnem načrtu šole. Izrek vzgojnega opomina je povezan z obveznostjo izvajanja usmerjenih individualiziranih proaktivnih, svetovalnih in drugih vzgojnih dejavnosti in s sodelovanjem zunanjih institucij (svetovalni centri, centri za socialno delo, dispanzerji za psihohigieno itd.). V skrajnem primeru je posledica vzgojnega opomina premestitev učenca v drugi oddelek ali šolo, v nekaterih primerih tudi brez soglasja staršev. Odločitev o tem mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.

Vzgojni opomini so:

• opomin razrednika,

• opomin oddelčnega učiteljskega zbora,

• opomin ravnatelja

• opomin učiteljskega zbora (prešolanje)

Strokovni delavec, ki se odloči za izrekanje vzgojnega opomina, mora o tem nemudoma obvestiti

razrednika in šolsko svetovalno službo. Razrednik si od strokovnega delavca, ki zahteva vzgojni

opomin, pridobi zapisnik. Skupaj na razgovor pokličeta učenca, po potrebi sodeluje tudi šolska svetovalna služba. Razrednik nato o dogodku obvesti starše in izpolni ustrezno dokumentacijo

(obrazec o vzgojnem ukrepu in mapo vzgojnih ukrepov). Izvod vzgojnega ukrepa razrednik staršem preda lastnoročno ali priporočeno po pošti.

Svetovalna služba vodi evidenco izrečenih vzgojnih OPOMINOV.