Zakaj in koliko uporabljamo posamezne medije? Ali nas mediji spremljajo tudi v času opravljanja domačih nalog in učenja? Mediji posredujejo ali oblikujejo realnosti? S kakšno mero kritičnosti sprejemamo medije in vsebine, ki nam jih posredujejo? To je le nekaj ključnih vprašanj na katera so učenci v letošnjem šolskem letu pri različnih aktivnostih, ki smo jih organizirali v okviru šolskega otroškega parlamenta, iskali odgovore.

Na parlamentu, ki je potekal 10. februarja, je beseda tekla o vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. To je tema, ki je med predlaganimi enajstimi temami na lanskem nacionalnem otroškem parlamentu prejela največ glasov. Izbrani učenci predstavniki od 4. do 9. razreda matične in podružnične šole so skupaj s povabljenimi gosti spregovorili o pomembnosti razvijanja kritične distance do vsebin, ki nam jih mediji ponujajo.

Omenjeni temi smo strokovni delavci šole namenili številne vzgojno-izobraževalne aktivnosti znotraj ur rednega pouka kakor tudi izven njega. Učenci nižjih razredov so z ogledom risank spoznavali kako velik vpliv imajo junaki risank nanje. Starejši učenci so pod vodstvom svojih razrednikov spoznavali značilnosti medijev in njihov vpliv na otroke na nekoliko višji ravni. Skupni cilj učiteljev je bil omogočiti učencem izkušenjsko učenje preko katerega bodo spoznali, da mediji ne zrcalijo realnosti temveč jo konstruirajo. Veliko so se učenci ukvarjali tudi z raziskovanjem uporabe medijev med osnovnošolci. Tako so izvedli številne ankete, katerih skupne ugotovitve so bile, da je uporaba medijev med učenci naše šole razmeroma velika, a primerljiva z rabo slovenskih vrstnikov. Med drugim so se učenci preizkusili tudi v vlogi snovalcev reklamnih oglasov, kjer so imeli možnost uporabiti svoje ustvarjalne sposobnosti. V okviru načrtovanih aktivnosti so učenci pripravili še oddajo šolskega radia in izdali posebno številko šolskega časopisa Koraki. Tako so preizkusili še svoje novinarske sposobnosti.

Na dan parlamenta so povabljenim gostom, najvišjim predstavnikom lokalne skupnosti, predstavili svoje delo in ugotovitve ter nato skupaj z njimi v debati ZA in PROTI delili svoja mnenja. Sprejeli so tri sklepe:

1. Gospodu ravnatelju in vsem razrednikom bomo predlagali naj se v program vsebin razrednih ur vnesejo tudi vsebine o medijih oz. njihovi varni uporabi. Predlagamo, da se tem vsebinam vsako šolsko leto v vsakem razredu namenita vsaj dve razredni uri.

2. Glede na to, da smo v preteklih šolskih letih že imeli oddaje šolskega radia, ki so nam bile všeč predlagamo, da se te ponovno organizirajo, na začetku morda vsaj enkrat tedensko.

3. V pripravah na parlament smo ugotovili, da osnovnošolci premalo beremo revije in časopise. Na šoli ima tudi zelo malo učencev naročene revije. Tistim učencem, ki imajo naročene revije bomo predlagali, da potem ko revijo preberejo, le to prinesejo v matični razred in jo za nekaj časa posodijo sošolcem, da jo lahko preberejo še oni.

Po zaključku parlamenta, ki sodi zagotovo v eno od najučinkovitejših oblik neformalnega učenja na področju izobraževanja za demokratično državljanstvo ter za otrokove in s tem tudi človekove pravice z veseljem ugotavljam, da znajo naši učenci dokaj dobro argumentirano predstaviti svoja mnenja ter prisluhniti in sprejeti mnenja drugih. Žal pa medijem posvečajo veliko svojega prostega časa in jih sprejemajo z nizko mero kritične presoje.

Štefka Vidovič, mentorica ŠOP