Otvoritev nove šole v Vitomarcih

3.september 2006

Uvodnika iz zbornika Iz majhnega raste veliko, ki je izšel ob otvoritvi šole:

IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO ( Mirko Žmavc, ravnatelj OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž)

Pričujoči zbornik je nastal na pobudo posameznikov, ki smo želeli, da takšen dogodek kot je odprtje nove šolske stavbe ne zaide kar tako iz zgodovinskega spomina. Njena vsebina je nastajala kot zbir raznolikih pogledov na bogato zgodovino vitomarškega šolstva. Prav ta nepozabljena preteklost pa ji zagotovo daje še poseben čar.

Moje misli so sicer zazrte v prihodnost, a preteklosti se ne da izogniti. Ob pisanju tega uvodnika nenehno razmišljam o tukajšnjih ljudeh, njihovih navadah, o mojih koreninah v tem kraju, o otrocih in zlasti o vsem, kar je povezanega z dogajanjem v šoli. Obdajajo me prelepi občutki, ko pomislim na novo šolo, na njeno bodočnost ter na bogato preteklost njenih predhodnic. Njena predhodnica se je v dneh, ko zapisujem svoja razmišljanja vrnila v tisto iz česar je nastala; v svoje prvobitno stanje. Izginila je iz naših videnj; ostala pa je globoko zapisana mnogim ljudem in tistim, ki nam je dajala kruh in bila del našega vsakdanjika.

Takšen dogodek kot je odprtje nove šolske stavbe je vendar le praznik, ki si zasluži, da o njem spregovorimo vsi tisti, ki cenimo to kar se je za izboljšanje pogojev zgodilo prav v tem okolju.

Med tiste, ki so želeli dodati svoja razmišljanja nam je uspelo pritegniti nekdanje učence, učitelje, ravnatelje in vse tiste, ki so kadar koli imeli kaj opraviti s to šolo. Seveda je tako nastal svojevrsten mozaik razmišljanj o šoli, njeni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Povsem jasno nam je, da to, kar je zapisano, ni zajelo vsega, kar je zapustila  zgodovina. Pa to ni bil tudi njen prvotni namen.

Vselej je težko je napisati o preteklosti in sedanjosti hkrati. Spomini na to šolo so v nas zelo raznoliki; enim je predstavljala nepremagljive ovire, drugim je odpirala nova spoznanja o tem, da je to samo vstop v neko novo in povsem nepoznano življenjsko zgodbo. Prav ta šola je vsakemu izmed nas zapustila neizbrisljive sledi, pa tudi vsakdo od nas ima svojo zgodbo o njej.

S tem povezano področje vzgoje in izobraževanja otrok je zgodba, ki nikoli nima konca ali je v njej kaj povsem dokončnega. Veliko otrok prihaja in odhaja; veliko obrazov in še več pričakovanj. Verjamem, da tako tudi mi s svojim delom in poslanstvom nenehno bogatimo prav to okolje in te ljudi. Upam, da nam je tako uspelo iz pozabe iztrgati vsaj kakšen košček resnice o šoli. Verjetno je tega ostalo še veliko. In prav je tako. Z novo šolo želimo odpreti nova poglavja šolske zgodovine v tem kraju ter kraju in ljudem odpreti nove, kakovostnejše možnosti primarnega izobraževanja.

Iz majhnega tako raste veliko. In nastala je šola, ki bo desetletja rasla s tukajšnjimi ljudmi in jim dajala znanja za bodoče življenje.                                 

NOVI ŠOLI NA POT ( Franci Krepša, župan občine Sv. Andraž v Slov. goricah)

Ob odprtju nove osnovne šole, vrtca in telovadnice v Vitomarcih, je prav, da se spominjamo vseh zgodovinskih dogodkov, ki so vezani na šolstvo v našem kraju. Vse od leta 1790, ko je začel s poučevanjem prvi privatni učitelj, kot je zapisano v Vrbnjakovi kroniki, preko nedeljskih šol po privatnih hišah in župnišču, do prve zgrajene šole v letu 1864. Prvotna šola je bila zaradi prostorske stiske večkrat dozidana. V letih 1887/88 je šolo obiskovalo 212 učencev, kar kaže, da mladine ni manjkalo. Šola je bila že takrat izobraževalno in kulturno središče. 1891. leta je bilo ustanovljeno bralno društvo, ki je prav gotovo pripomoglo k dvigu znanja in k večjemu kulturnemu udejstvovanju, kar se je izkazalo v dolgi gledališki dejavnosti v Vitomarcih in okolici. Šola je prav tako pripomogla k razvoju sadjarstva, vinogradništva in drugih panog kmetovanja, saj je na velikem šolskem vrtu potekala tudi praktična vzgoja kmetovanja. V kroniki se še posebej navaja vadba v cepljenju dreves.

V letu 1976 je bila postavljena nova montažna šola, ki je bila za tisti čas zelo moderna, vendar brez telovadnice. Kljub modernemu videzu pa šola vseeno ni bila grajena za daljše obdobje, saj so bili uporabljeni gradbeni materiali, ki nimajo dolge življenjske dobe.

Danes je pred nami nova šola, zraven pa še vrtec in telovadnica, ki bosta prvič zaživela v našem kraju.

Tako šola, kot tudi vrtec in telovadnica so investicija stoletja. Grajeni so z materiali, ki imajo dolgo življenjsko dobo. Tako smo želeli v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah omogočiti nov center, ki bo združeval vzgojo in izobraževanje, kulturo, šport ter tudi družabno življenje. Vse to pripomore k občutnejšemu dvigu kvalitete življenja v našem okolju.

Želim, da bo šola, ki je  v današnjem svetu vedno bolj pomembna za razvoj naših otrok in s tem tudi naše skupne prihodnosti, kakor tudi za razvoj kraja samega, opravljala tisto poslanstvo, kot ga v naših krajih opravlja že od nekdaj. Obenem pa vem in verjamem, da bo sodelovanje med šolo in občino še naprej tako dobro teklo, saj je le delovanje v slogi in povezanosti zagotovilo začrtanih ciljev in uspehov, ki si jih vsi želimo.

Naj šolski zvonec v Vitomarcih nikoli ne obmolkne.