Najbolj ponosni smo na to, da so dejavnosti, ki jih izvajamo vsako leto, postale del našega dela in so jih vsi v vrtcu sprejeli kot nepogrešljivi del življenja.

CILJI IN DEJAVNOSTI:

1) Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave;

2) Otrok spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja;

- spoznava začimbna zelišča;

3) Otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam;

- skrbimo za zdravje;

4) Otrok opazuje in ugotavlja spremembe v vseh letnih časih;

- skrbimo za urejenost gredice v botaničnem vrtu;

5) Ugotavlja, da je čisto okolje tudi zdravo- ne odmetava smeti v okolju.

Prijavili smo se tudi na razpisane projekte, ki so kriteriji za pridobitev ekozastave za šolsko leto 2006/07:

- zdravo življenje,

- zbiralna akcija papirja za ŠPORT ŠPAS,

- E – časopis oziroma letni časopis Ekošol,

- OMV varujemo naše okolje.

Na ekodnevu bomo uprizorili gledališko predstavo - glasbene pravljice >> GRAD GRADIČ >> 20. 4. 2007 OB 16. URI V VRTCU PIKAPOLONICA.

Ob tej priložnosti bomo imeli razstavo ZELIŠČA V OLJU in zbrane fotografije, ki so nastajale ob izvajanju projekta.

KLOPOTČEVA UČNA POT

Klopotčeva učna pot se vije po cerkvenjaškem gričevju, od koder je lep razgled proti Pohorju, Boču, Donački gori, koroškim planinam in daleč v Panonsko nižino. Ime je dobila po klopotcu, prepoznavnem etnografskem elementu naše pokrajine. Na tej učni poti se prepletajo geografske, zgodovinske, etnografske in naravoslovne učne vsebine.

Naravoslovni del učne poti je namenjen predvsem spoznavanju in povezovanju ljudi v odnosih z naravo. Zato smo učno pot zgradili v različnih ekosistemih, ki jih najdemo v našem kraju. Klopotčeva učna pot je namenjena tudi drugim šolam in obiskovalcem kot pomoč pri izvajanju učnih vsebin pri geografiji, zgodovini, biologiji, kemiji, naravoslovju in izbirnih vsebinah. Na tej učni poti spoznavamo različne reliefne oblike v pokrajini, vode, kulturne znamenitosti, vrste rastlin in živali, njihove prilagoditve, načine življenja ter njihovo ogroženost.

Klopotčeva učna pot je vključena tudi v inovacijski projekt Zavoda za šolstvo RS in je bila že dvakrat uspešno predstavljena v Postojni 2006 in v Rogaški Slatini 2007. Pri izvedbi te učne poti so dejavni tudi učenci, saj so skupaj z učitelji izdelali učne liste za posamezne opazovalne točke in predlagali nekatere rešitve pri sami izvedbi tega projekta. V letošnjem in prihodnjem letu predvidevamo, da bi izdelali informacijske table, uredili botanični vrt ter pripravili vodnik po naši učni poti.

Marjan Žmavc, vodja inovacijskega projekta

GOZD

Razred: 1. a

Mentorici: razredničarka Anica Borko in vzgojiteljica Rozina Čuček

Pri naravoslovnem dnevu smo prehodili del Klopotčeve učne poti in se ustavili v gozdu. Opazovali smo drevesa, poslušali zvoke in nabirali gozdne sadeže. Naše kričanje je pregnalo še tiste živali, ki bi jih sredi dneva lahko videli.

Misli učencev o našem delu

V gozdu rastejo drevesa in živijo živali. Ljudje radi gremo v gozd na sprehod zaradi svežega zraka. V gozdu ne smemo odlagati smeti!

Veronika, 1. a

V jeseni je gozd pisanih barv. V njem rastejo iglasta in listnata drevesa. Pri nas raste največ smrek in bukev.

Jure, 1. a

V gozdu raste bor, kostanj, breza, hrast in smreka. Gozd nam daje svež zrak, drva in steljo. Ljudje radi nabirajo gobe, kostanje, jagode, maline in borovnice.

Anja, 1. a

Ob jarku so rasle breze, bukve, jelše, lipa in leskovi grmi. Doma smo se odločili, da bomo ta drevesa podrli. Tudi jaz sem pomagal pri delu. Na kup sem nosil veje, ki jih bodo odrasli nasekali in pozimi skurili v peči. Hlode bodo s traktorjem odpeljali na žago in pripeljali domov deske.

Alen, 1. a

Stanujem blizu gozda. Starša večkrat v gozdu sekata drva. S sestrico greva z njima in se sprehajava ter opazujeva veje dreves v vetru. Ko pridemo iz gozda, naju mamica pregleda, če sva dobili v gozdu klopa.

Patricija Peklar, 1. a

Na drevesih v gozdu imajo svoj dom ptice. Spletejo si gnezda. Mame znesejo jajčka in izvalijo mlade ptičke. Za mladiče skrbita samica in samec. Ptičkom ne smemo razdirati gnezd, saj je to njihov dom. Med vejami se rada razkazuje veverica s svojim košatim repom.

Jan, 1. a

V nedeljo popoldne smo se mamica, ati, dedek, babica, Tadeja in jaz odpravili v gozd. Šli smo po avtocesti, ki jo gradijo v dolini. Ustavili smo se ob gozdu in nabrali šopek noric. Lep je bil pogled na cvetoči rob gozda. Šopek smo doma dali v vazo, da smo imeli tudi v stanovanju pomlad.

Nejc, 1. a

SADOVNJAK

Razred: 2. a

Mentorica: Viktorija Caf

V okviru naravoslovnega dne, 25. 10. 2006, smo se odločili, da obiščemo bližnji sadovnjak, ki se nahaja na Klopotčevi učni poti. Vsebina naravoslovnega dne je bila zastavljena po načelu učenčeve bližine in se je tematsko navezovala na učno tematiko pri spoznavanju okolja. Učenci so spoznali dele drevesa (korenine, deblo, veje-krošnja), opazovana drevesa poimenovali, določili lego sadovnjaka, prepoznavali živali v njem … Iz lastnih izkušenj so pripovedovali o tem, kako se videz sadnega drevesa skozi štiri letne čase spreminja. Svoja opažanja so sproti beležili na delovni-učni list. Kasneje, v razredu, so narisali drevo v štirih letnih časih. Pri likovni vzgoji pa so izdelali lepljenko iz barvitih jesenskih listov, nabranih na naravoslovnem dnevu.

Slika: Češnja v štirih letnih časih

Vir: Tadej Vajzman

TRAVNIK

Razred: 3. a

Mentorica: Antonija Divjak

V projekt učne poti, smo se vključili tudi učenci 3. razreda in podrobneje opisali travnik. Delo je potekalo v učilnici, kjer smo izdelali plakat, reševali učni list in listali po knjigah.

Nastaja plakat. Kako se že imenuje rastlina, ki je užitna in

rumeno cveti?

Na terenu smo opazovali rastlinstvo in živalstvo. Našli smo veliko regrata in drugih trav. Zmotili smo tudi zajčka, ki se je do našega prihoda mirno pasel.

Le kam se je skrila kislica?

Ali bo zaradi naše malomarnosti vsako leto izumrlo vedno več rastlinskih vrst?

CIMPRANA HIŠA, VODNJAK

Razred: 4. a

Mentorica: Angelca Peklar

Pri spoznavanju Klopotčeve učne poti smo obiskali cimprano hišo in vodnjak. Prvi naravoslovni dan nam učenci 4. a predstavljajo v svojih prispevkih.

Naš naravoslovni dan

V šoli smo dobili objavo o naravoslovnem dnevu. Končno je napočil ta dan.

V učilnici smo na temo cimprana hiša in vodnjak sestavljali križanke, pesmi, uganke in vprašanja za intervju. Po malici smo odšli do omenjenih kulturnih znamenitosti. Cimprana hiša je na pogled stara. Ima slamnato streho, na steni so razpoke. V hiši še živi gospa Marija Kocmut. Z njo je sošolka opravila intervju, veliko odgovorov smo dobili tudi na posamezna vprašanja. Zunanjo podobo hiše smo ob natančnem opazovanju tudi narisali. Iz Cogetincev smo se odpravili z lepimi vtisi in novimi spoznanji o življenju nekoč. V učilnici smo uredili svoje risbe. Za naravoslovni dan je bilo to veliko doživetje.

Sara Grdja, 4. a

Vir: Laura Gomzi

Intervju z gospo Marijo Kocmut

Nika: «Kako se počutite v stari hiši?«

Gospa Marija: »Dobro.«

Nika: »So tukaj živeli že vaši starši?«

Gospa Marija: »Ne. Hišo sem podedovala od ljudi, pri katerih sem služila.«

Nika: »Vas pogosto obiskujejo učenci, kakor mi danes?«

Gospa Marija: »Ne, samo včasih.«

Nika: »Kdo vam najpogosteje priskoči na pomoč?«

Gospa Marija: »Največ sosedje.«

Nika: »Hvala za odgovore.«

V vlogi novinarke, Nika Blažič

25. 10. 2006 smo četrtošolci odšli k cimprani hiši. Zanimal nas je tudi vodnjak v bližini te hiše. Hiša je zgrajena iz slame, blata in lesa. Približno dvesto let stara hiša je še vedno bivališče gospe Marije Kocmut. Vodnjak v bližini hiše je last Žmavčevih. Najprej smo ga sami opazovali, nato sta nam gospod in gospa Žmavc povedala vse o njegovem nastanku, namenu in drugih zanimivostih. Naravoslovni dan smo zaključili zadovoljni. Domov smo odšli z novim znanjem o življenju nekoč.

Anita Košar, 4. a

Stojimo pred hišo in jo opazujemo.

Nam bo tudi kaj povedala?

Slika: Cimprana hiša

Vir: Klemen Vršič

V sredo, 25. 12. 2006, smo četrtošolci prehodili del učne poti. Naša naloga je bila opazovanje in spoznavanje cimprane hiše in vodnjaka ob njej. Gospod in gospa Žmavc ta nam povedala veliko zanimivosti o vodnjaku. Gospo iz cimprane hiše je intervjuvala sošolka Nika. Vsak je nato po opazovanju risal cimprano hišo ali vodnjak. Zadovoljni smo odšli nazaj v šolo.

Urban Borko, 4. a

Vir: David Kramberger Vir: Klemen Vršič

Ni tako enostavno kot odpreti pipo!

Danes je naravoslovni dan. Obiskali smo cimprano hišo in vodnjak. Pred odhodom smo se pripravili na pogovor z gospo Marijo Kocmut in lastniki vodnjaka. Na cilju smo si najprej ogledali hišo. Z njeno prebivalko Marijo Kocmut smo se pogovorili in Nika je njene odgovore zapisala. Izvedeli smo, kako so iskali vodo in kdaj so vodnjak izkopali. Nato smo se razdelili v dve skupini ter hišo in vodnjak še narisali. V šoli smo uredili risbe in napisali besedila o preživetem dnevu.

Nika Blažič, 4. a

CIMPRANA HIŠA

Cimprana hiša na klancu stoji, Zdaj se poslovi od cimprane hiše

odpira nam vrata in se smeji. in gospe Miše.

Gospa Miša v njej živi, Kar si slišal, zapiši,

če jo kaj vprašaš, kar si videl, nariši,

ti vse razloži. iz spomina je ne izbriši.

Sara Grdja, 4. a

MUZEJSKA ZBIRKA

Razred: 5. a

Mentorica: Kristina Kaučič

Učenci smo v okviru naravoslovnega dne želeli spoznati del preteklosti. Mnoge zanimivosti smo slišali že v šoli, doma od staršev, mnoge prebrali v knjigi o Cerkvenjaku. Da bi si pa znali nekatere stvari tudi bolje predstavljati, smo se odpravili v muzej, za katerega skrbi gospod Feliks Rajh.

Že ob vstopu v zgradbo je našo pozornost pritegnila stara trgovina. Ob razlagi in ogledu predmetov smo spoznali veliko zanimivega. Zbirka zajema približno 800 eksponatov – staro pohištvo, glasbene instrumente, gospodinjske pripomočke, fotografije in za mnoge dečke najzanimivejše predmete – drobno orožje.

Pobrskajmo po naših podstrešjih in pomagajmo razširiti to muzejsko zbirko.

Po ogledu smo zadovoljni odšli v učilnico, kjer je nastalo veliko literarnih in likovnih izdelkov.

Vir: Benjamin Hojnik

OGLED MUZEJA

Zbrali smo se v učilnici. Po uvodnem pogovoru smo odšli v garderobo, se obuli in počakali učiteljico. Po njenih dodatnih navodilih o varni hoji po cesti smo se odpravili proti muzeju.

Pot je bila kratka. Pred zgradbo nas je že čakal gospod Feliks. Povedali smo mu, zakaj smo prišli in z veseljem nas je povabil v stavbo. Bili smo zelo radovedni, zato bi najraje vsi hkrati stopili skozi vrata.

Koliko zanimivih predmetov!

Najprej smo se ustavili v manjšem prostoru, kjer smo si ogledali del trgovine. Zanimive so nam bile posode za bonbone in stara blagajna. Nadaljevali smo z ogledom glasbenih instrumentov. To so instrumenti domačega pihalnega orkestra, pri katerem je igral tudi njegov dedek.

Šli smo naprej in si ogledali ostale razstavljene predmete. Največ časa smo se ustavili pred zbirko starega orožja. Ta je bila zanimiva tudi za deklice.

Ko smo končali z ogledom, so nekateri vzeli iz torb fotoaparate in nekaj predmetov fotografirali, drugi pa barvice in predmet, ki nam je bil najbolj všeč, naslikali.

Po preteklem času, ki smo ga imeli na razpolago, smo se gospodu Feliksu zahvalili in zadovoljni odšli proti šoli, kjer smo nadaljevali z delom.

Anže Peklar, 5. a

Bili smo v hiši Vlada Tušaka. Del te hiše je danes preurejen in v njem najdemo zbirko starih predmetov, za katere skrbi gospod Feliks Rajh.

V muzeju smo bili lepo sprejeti. Videli smo veliko zanimivih predmetov. Mnoge smo videli prvič in sploh nismo vedeli, čemu so bili namenjeni. Ker nam je bilo vse zanimivo, smo imeli mnogo vprašanj, na katere smo dobili še bolj zanimive odgovore. Po navodilih učiteljice smo nekaj predmetov še narisali in opisali.

Na koncu smo se še vpisali v knjigo obiskovalcev in se vrnili v učilnico.

Jure Š., Matjaž R., Mario D., 5. a

MUZEJSKA ZBIRKA FELIKSA RAJHA

Zelena stavba ob cesti stoji,

v njej si gospod Feliks muzej uredi,

in tako poskrbi,

da se vsa zgodovine ne izgubi.

Tam najdeš mnogo stvari,

ki sploh ne veš,

kje in zakaj uporabljal jih bi.

Smo se po muzeju sprehodili,

veliko novega znanja dobili in

hitro ugotovili,

da življenje nekoč bilo je drugačno – težko,

vendar mirno, lepo in nikoli dolgočasno.

Julija M., Patricija L., 5. a

Cerkvenjačani imamo muzej,

v katerem otroci

zgodovino spoznavamo zdaj.

Gospod Feliks, hvala ti,

da za muzejsko zbirko skrbiš.

Zdaj vem, kje kuhali so krompir,

zdaj vem, kaj v šoli nadomestilo je papir.

Zdaj vem …

Jure Š., Matjaž R., 5. a

SEKIRA

Sekira je staro in široko razširjeno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol. Sekire imajo različne oblike, odvisno od namena uporabe, vendar jo v splošnem sestavljata toporišče (tudi ratišče) – držalo in nanj nasajeno rezilo.

Najzgodnejši primerki sekir imajo kamnita rezila z nasajenimi lesenimi toporišči na način, ki je odgovarjal tedanjim gradivom in uporabi orodja. Kasneje, v bakreni, bronasti in železni dobi, so se pojavila rezila iz teh kovin.

Večina sodobnih sekir ima jeklena rezila in lesena toporišča, vendar se v zadnjem času pojavljajo tudi držala iz plastike ali posebne umetne mase iz steklenih vlaken in umetne smole. Današnje sekire so z velikostjo in obliko prilagojene uporabi.

Anže Peklar, 5. a

VINSKA TRTA, ORIENTACIJSKA TOČKA, GRANATA

Razred: 6. a

Mentorica: Cvetka Bezjak

» Nobeno dobro dejanje naj je še tako majhno, ni nesmiselno.«

» Delo v skupini je kot pisanje besede. Če ena od črk manjka, beseda nima več smisla.«

Hien Le

Zame pomenijo dnevi dejavnosti dnevi narave, saj je vedno povezano kaj z naravo. Prvi naravoslovni dan pa je bila Klopotčeva učna pot. Torej smo šli na teren. Najprej smo šli do vinske trte. Tam smo si morali izmisliti pesmico, potem smo šli do orientacijske točke, tam smo si izmislili važne točke in narisali smo to orientacijsko točko. Ko smo prišli do Granate, smo bili že malo žejni. Kmalu smo se odpravili proti šoli. Potem smo morali za vse postaje narediti ankete. Naj bodo dnevi dejavnosti tako lepi, kot so bili ti.

Katja Simončič, 6. a

Ekorobotek

Eko, kje imaš obleko?

Glej, tam je bananin olupek,

naj smukne v tvoj trebuhek.

Tam v travi je bonbonček

in je velik kot balonček.

Hitro ga pojej in papirček v košek dej.

Tam na cesti je še mleko,

z mano bo odšlo za muco Meko.

Ona hitro ga bo spila

in se z njim poveselila.

Mama tetrapak bo v košek dala

in veselo zaplesala.

Zdaj je čisto in veselo

ter do jutra se bo pelo.

Martina Domanjko, Katja Simončič , 6.a

LÜBA VODICA

Razred: 6. b

Mentorica: Marjanca Golob

Ob prvem naravoslovnem dnevu smo odšli po učni poti k lübi vodici. Lüba vodica je izvir v andrenški dolini. Nahaja se v gozdu zraven ribnika. O vodici obstajajo različne legende. Ogledali smo si okolico in izmerili temperaturo vode. Ko smo se vračali v šolo, smo med potjo spraševali ljudi o tem, kaj vedo o imenu izvira lüba vodica. Dobili smo zanimive odgovore:

· voda je bila zdravilna, zdravila bi naj živčni sistem;

· izvir lübe vodice naj bi odkrila ženska z otrokom. Po legendi bi naj verjetno to bila Marija z Jezusom;

· ker nikoli ni zmanjkalo vode, so ljudje ob sušnih mesecih poimenovali izvir lüba vodica;

· po legendi naj bi velikokrat ponoči gorela luč ob izviru. Če si se približal izviru, pa je ugasnila;

· ob lübi vodici naj bi stala cerkev, ki se je pogreznila v zemljo (najbrž ob potresu). Da je tam stala cerkev, naj bi ljudje izvedeli od nekega kmeta, ki je kosil v bližini in je s koso zadel za »turen«;

· nekoč si je neka ženska umivala noge v vodi in vzkliknila:

»O, ti lüba vodica!« Tako bi se naj to ime ohranilo še do danes.

Martina Breznik, Sandra Lovrec, Karolina Žižko in Tjaša Simonič, 6. b

DVOREC TREBNIK

Razred: 7.

Mentorja: Jasmina Kumer, Slavko Toplak

25. 11. smo se odpravili v Slovenske Konjice na dvorec Trebnik. Zjutraj ob osmi uri smo se zbrali na avtobusni postaji. Po petnajstih minutah se je končno pripeljal avtobus. Nato smo se posedli in naravoslovni dan se je pričel.

Po eni uri in pol se je avtobus ustavil in vsi smo si od daleč ogledovali dvorec. Sprehodili smo se po poti, ki nas je vodila do njega. Pričakal nas je prijazen vodič in nas pospremil do stolpa na veliki vzpetini; med potjo nam je vodič pripovedoval pripovedke, ki krožijo o tem dvorcu. Povedal nam je tudi, katere živali živijo v tem območju. Po dolgi poti smo prišli do stolpa, a preden smo si ga ogledali, smo se najedli in si odpočili od pohoda. Potem smo si končno ogledali stolp, opazovali smo razstavo knjig in zastav. Prostori v stolpu niso bili ravno veliki in tudi svetli ne, večino ga je bilo v temi. Po ogledu stolpa smo se odpravili na dvorišče in se še malo razgledali naokrog. Pot se je nato nadaljevala po krajši poti do dvorca, kjer smo si lahko kupili različne izdelke iz zelišč in spili njihov okusen zeliščni čaj. A to ni trajalo dolgo, ker smo na koncu tekmovali v metanju podkev. Igrali smo zelo dolgo, a sem na koncu bila vesela, saj sem dosegla 2. mesto.

Valentina Polič, 7. b

25. oktobra smo se sedmi razredi odpeljali v okolico Celja na ogled dvorca Trebnik. Tam nas je pričakal gospod, ki nam je povedal nekaj besed o tem dvorcu. Kasneje smo se odpravili na kratek sprehod do razglednega stolpa in nekdanjega gradu. Čez nekaj časa smo le prišli do našega cilja. Najprej smo šli na razgledni stolp in si ogledali okolico. Potem pa smo se še sprehajali po ostankih nekdanjega gradu. Vrnili smo se nazaj. Ogledali smo si še dvorec, ki je bil poln zdravil, rastlin, mil … Za posladek smo dobili topel čaj. Pred dvorcem smo se igrali igro in sicer smo morali tri podkve vreči najbližje žeblju. V igri smo se znašla tudi dekleta in celo prekosila nekaj fantov. Prvi trije zmagovalci so dobili tudi majhna darilca. Pojedli smo sendviče in popili pijačo ter se vrnili nazaj na avtobus in se popeljali proti Cerkvenjaku.

Jana Pučko, 7. a

GOSPODINJSKE VSEBINE

TEKSTIL

Razred: 8.

Mentorica: Marjanca Golob

IZDELAVA MAKET STANOVANJA

Razred: 9.

Mentorica: Iris Breznik

Šola se je začela po ustaljenem urniku ob 8.00. Toda "pouk" je trajal le 5 ur. Bil je namreč naravoslovni dan in deveti razredi smo izdelovali makete stanovanj. Učitelji so nam že dva dni prej naročili, da moramo s seboj prinesti škatle različnih velikosti ter povedali, da naslednji dan izdelujemo makete stanovanj. Ko smo prišli v razred, smo se posedli in pričeli z delom. Naša skupina je zlepila skupaj dve veliki škatli, v njih naredila stene iz papirja in nato v "sobe" postavila še pohištvo. Nekateri drugi sošolci pa so se lotili dela tako, da so skupaj zlepili škatle od čevljev in ena škatla je predstavljala eno sobo. Da ni bilo vse enobarvno, smo pohištvo, stene in zunanjost hiše oblepili z barvnim papirjem. Ko pa je bilo delo končano, smo učiteljici Iris Breznik pokazali izdelke in jih je ocenila. Zadnje pol ure smo imeli generalno pospravljanje razreda, nato smo veselo odšli domov.

Tadeja Simonič, 9.a

MESEC PREVENTIVE

ALKOHOLIZEM

Razred: 6.

Mentorici: Cvetka Bezjak, Marjanca Golob

Drugi naravoslovni dan je bil na temo alkoholizem: Delali smo razne plakate in reševali naloge. Naučili smo se tudi novo igrico Zmešajmo sadje.

Katja Simončič, 6. a

Drugi naravoslovni dan je bil namenjen alkoholizmu. Prvo uro smo se pogovarjali o alkoholu in zapisali, kaj smo se spomnili ob besedi alkohol. Dobili smo veliko zanimivih odgovorov. Učiteljica nas je razdelila v skupine ter razdelila skupinam učne liste z različnimi nalogami. Naša skupina je zaigrala igro z naslovom: Alkohol na zabavah. Naravoslovni dan smo končali s prisego: Ne želim biti odvisen od alkohola.

Martina Breznik, 6. b

NAVODILA ZA STARŠE :

namesto alkohola si kupite nekaj bolj koristnega;
ni mi lepo, ko je tako pijan;
ukinila bi prodajo alkohola;
ne prepirajte se z ženami, prijatelji in sorodniki;
na steklenico bi napisal: Pijte po meri, da ne boste postali pijani;
zaprla bi bare;
podražil bi alkoholne pijače;
alkohol škoduje zdravju;
starši, ostanite raje doma pri svojih otrocih, kot pa da greste v bar.

David, Jasmina, Andrej in Adriana, 6. b

DROGE - MARIHUANA

Razred: 7.

Mentorja: Jasmina Kumer, Slavko Toplak

Na ta dan smo se pogovarjali o marihuani. Izdelali smo plakate, ogledali smo si film in se pogovarjali s socialno delavko. Ta dan nas je poučil, da droge človeku škodujejo.

Otroci, pazite s kom se družite!

Larisa Žmavc, 7. a

Ne!

Ne prepuščajte se cigaretom,

alkoholu in drogam.

Ne sledite tem nadlogam,

raje jejte čips,

kot pa z drogami delate kiks.

Kaj vam v življenju pomagajo

droge in neke stvari,

recite ne in zdravi

bodo vsi.

Kaj bi bilo, če ljudje kadilci

bi vsi izumrli kot

mravlje in take

prazgodovinske stvari.

Patricija Kocbek, 7. a

DROGE – OGLED FILMA SLEPILO

Razred: 8.

Mentorja: Irena Druzovič, Mirko Galun

Film govori o ljudeh, ki so zasvojeni z drogami. Vse se začne s kajenjem marihuane, ki počasi pripelje do nevarnejših droge. Ko enkrat zaideš v svet mamil, izhoda več ni.

V filmu sta glavna junaka mlada človeka, ki sta že v resničnem življenju preizkusila grenkobe zasvojenosti. To sta bila Lana in Tadej. Tadej se je že redno drogiral in velikokrat se je želel odvaditi. Pri tem mu je pomagala njegovo dekle Lana, ki je po nekaj preizkusih obupala nad njim in tako tudi sama izkusila prvo dozo in nato drugo, pa še tretjo in tako naprej. Ta pot jo je pripeljala do prostitucije. Nekajkrat sta skupaj poskušala prenehati, vendar jima ni uspelo. Dobila sta priložnost, ko se je Tadej spomnil na svojo mamo, ki ju je le stežka sprejela. Torej, bila sta en mesec brez droge, ko se je on odločil, da gre malo na sprehod. In to je bilo tudi zanj usodno, saj je skupaj z Lano spet padel v svet mamil. Na koncu zgodbe si je Lana vbrizgala svoj »zlati šus« , ampak je vseeno preživela, medtem ko je Tadeja zadela nasprotna stran Lanine usode. Ubili so ga »dilerji«, ki jim je bil dolžan velike vsote denarja.

To se ne dogaja samo v filmih, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Posledice uživanja drog so grozne. Predvsem prizadeneš sebe in ljudi, ki te imajo radi. Kakšen je smisel uživanja drog? Ni ga! Zato poišči kakšno dejavnost, ki te v življenju veseli, in jih nikoli ne začni uživati, ter si zapomni – IZHODA NI!

Anja Bratkovič, 8. b

SPOLNA VZGOJA

Razred: 9.

Mentorica: Iris Breznik

Dne, 19. 12. 2006 smo imeli naravoslovni dan. Deveti razredi smo imeli temo spolna vzgoja. Najprej smo imeli »življenjsko matematiko«, ki nam jo je predstavil Gogi. Bil je zelo zabaven in mislim, da se takrat ni nihče dolgočasil. Gogi nas je učil, kako osvojiti osebo, ki ti je všeč, nato smo malo »repali«. To je trajalo eno šolsko uro. Nato je prišla medicinska sestra iz Lenarta, ki nam je podrobneje razložila nekaj o spolnosti, o zaščiti, o spolnih boleznih. Po razlagi medicinske sestre smo pogledali še videokaseto o spolnosti. Ko smo si jo ogledali, smo se pogovarjali o vsebini filma in si prebrali zgodbo o Ani in Borutu. Na koncu smo si pogledali, kako se pravilno natakne kondom. Med prostovoljci so bili dečki in deklice. Seveda smo to poskusili na banani, kar se nam je zdelo zelo smešno. Za zaključek pa še je vsak učenec izdelal pentljo za boj proti aidsu. Ta dan je hitro minil in spoznali smo veliko koristnih stvari, zraven tega pa smo se še zabavali.

Patricija Vilčnik, 9. a

PREDNOVOLETNI ČAS

Razred: 1. a

Mentorici: Anica Borko in Rozina Čuček

Učenci prvega razreda smo sodelovali pri projektu Triglav v moji šoli. Zavarovalnica Triglav je naročila pri Florini živo smrečico, ki smo jo okrasili. Smrečico smo v pomladanskem času posadili v botanični vrt.

Pred novim letom smo v razredu okrasili smrečico. V srebrni papir smo ovili orehe. Iz slanega testa smo izrezali različne oblike.

Aleš, 1. a

Vesela sem bila, da smo lahko tudi v šoli okrasili smrečico. Ta smrečica je bila posajena v loncu. Doma nismo imeli takšne. Po okraševanju smo se vsi učenci zbrali ob smrečici in si peli pesmice ter bili dobre volje.

Sara Lovrec, 1. a

Pred novim letom so nas obiskali zastopniki Zavarovalnice Triglav. Ogledali so si našo okrašeno smrečico in jo fotografirali. Vsi učenci smo dobili darilca: denarnico, beležko in pisalo. Zapeli smo jim pesmico.

Tjaša, 1. a

S Florine so nam pripeljali smrečico. To ni bila navadna smrečica, ampak živa, ker je bila posajena v loncu. Okrasili smo jo z okraski, ki smo jih izdelali sami. Prinesli smo modelčke za kekse in iz slanega testa, ki smo mu dodali cimet, izrezali oblike po želji. Tudi učilnico smo si okrasili s smrečicami in zvezdicami.

Patricija Čuš, 1. a

Razred: 2. a

Mentorica: Viktorija Caf

V mesecu decembru smo izvedli praznično delavnico. Že od začetka šolskega leta smo pridno zbirali prazne stekleničke Fructalovih sokov (modre barve). Poslikali smo jih z belo tempera barvo (zimski motivi) in polakirali z lakom za utrjevanje. Lotili smo se tudi izdelave ledenih rož iz plastenk. V ta namen smo plastenkam odrezali dno, robove pa prirezali v obliko snežink. Detajle smo na ledene rože-snežinke narisali z zlato in črno konturno barvo za steklo.

Izdelke smo predstavili na božičnem bazarju.

Razred: 3. a

Mentorica: Antonija Divjak

Prvi decembrski dan smo učenci povabili v šolo svoje starše in skupaj smo preživeli lep delovni dopoldan. Barvali smo stare stekleničke in zgoščenke, ki smo jih nato pekli v pečici. Vanje bomo vstavili okrasne svečke in tako bomo tudi mi prispevali k novoletnemu bazarju.

Več časa smo porabili za izdelovanje adventnih venčkov. Skupaj s starši smo naredili prave umetnine, ki nam bodo doma polepšale hladne decembrske dni.

V nedeljo bomo prižgali prvo svečko in nato še vsako naslednjo nedeljo po eno.

Božični bazar

Staršem so bili izdelki zelo zanimivi.

TEHNIŠKI DNEVI

IZDELKI IZ ODPADNE EMBALAŽE

Razred: 2. a

Mentorica: Viktorija Caf

Skozi vse šolsko leto se srečujemo z odpadno embalažo. V drugem razredu smo se dogovorili, da jo bomo koristno uporabili. Prazni tulci papirnatih brisač se dajo imenitno uporabiti za izdelavo preprostega glasbila! Mi smo si izdelali indijansko ropotuljo »padajoči dež,« poizkusite še vi, njena izdelava je zelo preprosta.

V drugem razredu je pri pouku še vedno prisotna igra. In ni lepše igre, kot je ta, da priročni lutki posodiš svoj glas. In že se predstava lahko začne! Material za izdelavo? Zavržene kartonske škatle in lesene palčke.

Velikokrat nam pri delu v razredu ostanejo koščki lepenke in kolaž papirja. Učence že od prvega razreda navajam, da take »ostanke« shranjujejo, saj se dajo kasneje koristno uporabiti za izdelavo razredne dekoracije. Iz takšnih »ostankov« so tudi roboti, ki krasijo našo učilnico.

Ježki

Hlebčki so dobili še iglice, očke, noske

in postali so ježki.

Vsako jutro nas prijazno počakajo

v učilnici in nas veselo pozdravijo.

Učenci 2. razreda

Razred: 4. a

Mentorica: Angelca Peklar

V okviru ekoprojekta smo iz odpadnega papirja naredili pustne maske. Nekaj izvirnih izdelkov predstavljamo na fotografijah.

UPORABNI PREDMETI, IZDELAVA UČILA

Razred: 6.

Mentorica: Cvetka Bezjak, Marjanca Golob

Prvi tehnični dan smo izkoristili tako, da so fantje iz majhnih tankih deščic in vrvic izdelovali majhne stolčke. Deklice pa smo iz umetne mase izdelovale nakit.

Najboljši je bil drugi tehnični dan, na katerem smo izdelovali učila, saj smo lahko delali v parih. Z Martino sva naredili svetilko, imeli sva majhno žarnico, nastavek za žarnico, baterijo, žice in les. Baterijo in žarnico sva povezali z žicami in to sva postavili na leseno majhno hišico. Obema je bila zelo všeč.

Katja Simončič, 6. a

Doma smo si morali ogledati star predmet, povprašati o njem in izdelati skico. Od doma smo prinesli material, ki smo ga potrebovali pri izdelavi. Izdelovali smo različne predmete, kot so: star telefon, ročna slamoreznica, ribež … Ko smo končali, smo plakate še predstavili.

Adriana Mohorič, 6.b

Na drugem tehniškem dnevu smo izdelali kompas. Od doma smo prinesli les, vit in napere. Iz lesa smo naredili napere podstavek in napero namagnetili. Na karton smo narisali strani neba in ga nalepili na podstavek. Z vrvico smo napero navezali na les. Na koncu smo kompase tudi preizkusili.

Andrej Šilec, 6. b

Razred: 7.

Mentorja: Jasmina Kumer, Slavko Toplak

Prvi tehnični dan smo imeli v mesecu oktobru. Imenoval se je »Uporabni predmeti«. Izdelovali smo razne reči. Učenci 7. b razreda smo izdelovali loke in podobe iz ličja. Dečki so z našim razrednikom, g. Slavkom, izdelovali loke. Deklice pa smo delale podobe iz ličja. Material, ki smo ga potrebovali pri izdelavi, smo prinesli od doma, nekaj pa smo ga dobili v šoli. Izdelovali smo v dvojicah. Po končni izdelavi smo po štirih šolskih urah zapustili razred in tako odšli domov. Dečki so odšli z učiteljem na travnato igrišče preizkusiti, če delujejo kot po načrtu.

Tatjana Kozar, 7. b

2. tehnični dan je bil zelo poučen. Naučili smo se veliko o delovanju srca. Nekatere je to tako navdušilo, da so rekli, da bodo postali zdravniki.

Peter Braček, 7.a

Srce

Srce je organ, v katerem čutiš

resnico, bolečino in ljubezen.

Srce se da zlomiti,

kadar čutiš izgubo najdražjih.

Srce ti pove, ali si zaljubljen,

razočaran, ali je prevarano srce.

Srce ukazuje ljubezni.

Če je razočarano, nima

smisla do življenja.

Ko izbiraš prijatelja,

ga glej po srcu in duši,

ne po lepoti.

Barbara Klobasa, 7. b

Razred: 8.

Mentorja: Irena Druzovič, Mirko Galun

Ponedeljek, 9. oktober, ni bil čisto navaden šolski dan, temveč je bil tehniški dan. Ta dan smo delali po navodilih razredničarke, ge. Irene Druzovič, pomagala in svetovala pa nam je tudi ga. Zdenka Bradač. Učenci smo bili zadolženi, da prinesemo različne materiale za delo, kot so: slama, razni poljski pridelki, jesenski plodovi, gozdni plodovi, blago in ličje. Vsi smo že nestrpno pričakovali trenutek, ko bomo pričeli ustvarjati. Delo je potekalo nemoteno. Zmotili so nas le fotografi, ki so se potrudili, da je bilo naše delo prikazano tudi drugim učencem. Kdaj pa kdaj smo morali v učilnico za tehniko in fiziko po kakšen pripomoček, ki smo ga potrebovali pri delu. V tej učilnici sta pridna mojstra Rok in Žiga izdelovala umetnino - prešo iz lesa. Naša skupina pa je izdelovala lutke. Vsi smo se trudili po svojih najboljših močeh, kar se je videlo pri končnih izdelkih. Ob koncu pouka smo si jih vsi z zanimanjem ogledali, saj so že krasili našo učilnico. Med njimi smo lahko našli: žival iz kostanjev, prešo, ptičjo hišico, kitke iz ličja, lutke iz jesenskih pridelkov in blaga ter razne okraske. Zelo zabaven dan je bil, saj je prevladovala naša iznajdljivost in domišljija. Upam, da nam naslednja jesen prinese podoben tehniški dan in nam s tem polepša turobne jesenske dneve.

Anja Bratkovič, 8. b

23. januarja je bil na naši šoli ponovno dan, kakršnega si učenci vedno znova želimo – tehniški dan. Učitelji so nam pred tem dnevom predstavili nekaj predlogov, tako da smo lahko prinesli ustrezni material, ki smo ga pri delu potrebovali – plastenke, steklenice, zamaške, različne kozarce za vlaganje, škarje, lepila.

Učenci obeh osmih razredov smo izdelovali učila. Učenci našega razreda smo večkrat zašli v učilnico za tehniko in fiziko, kjer smo si z različnimi orodji ter stroji olajšali delo. Delali smo po skupinah, od koder sta nato nastala dva izdelka – barometer in brizgalko. Poleg izdelka smo še morali narisati skice, napisati opis postopka ter zapisati vsa orodja, ki smo jih uporabljali.

Namen teh tehniških dni je razvoj ročnih spretnosti, potrpežljivosti in natančnosti skupinskega dela.

Anja Bratkovič, 8. b

Razred: 9.

Mentorja: Štefka Vidovič, Marjan Žmavc

Dan se je začel kot vsak drug, ob 8. uri. Učitelj Galun nam je naročil, da naj izdelamo nekaj uporabnega. Nekateri pa so se odločili za bezgovo pištolo. Dan je bil zelo zanimiv, saj smo lahko uporabljali svojo domišljijo. Na koncu smo učitelju pokazali izdelke in z njimi lahko odšli domov. Dan je hitro minil.

Vanesa Škerget, Danijela Rojko

9. a

Za drugi tehnični dan smo morali učenci izdelati učilo. Deklice 9. a razreda smo izdelovale naklonomer. Delo je bilo precej težavno, saj je moral naklonomer delovati kot učilo.

Najprej smo morale iz lesa ali iz kartona izrezati polkrog. Na ta polkrog smo nalepile številčnico, na kateri so bile označene stopinje. Čez obe plasti (karton ali les) smo na vrhu naredile majhno luknjico, skozi katero smo potegnile nit in nanjo obesile utež. Tako je bil naklonomer končan. Med vsem tem delom smo se zabavali in drug drugemu pomagali.

Martina Paluc, 9. a

EKOPROJEKTI

ZBIRANJE ODPADNEGA PAPRIRJA IN IZRABLJENIH TONERJEV, KARTUŠ TER TRAKOV

Razredi: 1. – 9.

Mentorica: Iris Breznik

Čez vse leto smo se pridno vključevali v akcijo zbiranja kartuš in starega papirja.

Joj, to pa je težko! Karton je treba zložiti.

Iz starega papirja smo izdelovali pustne maske. Ugotovili smo, da se marsikatera stvar še da koristno uporabiti, preden jo pošljemo v predelavo ali uničenje.

»Moja glava na dežniku je iz odpadnega papirja, ki bo pozneje končala v zabojniku za star papir,« je dejala Ana.

EKOKVIZ

Učenci druge triade so se tudi letos pomerili na šolskem tekmovanju iz znanja Raziskovanje okolja Evrope – obale in morja.

Pred kvizom sem imela tremo, ko pa sem videla vprašanja, so se mi zdela zelo lahka. Med kvizom sem se počutila kakor pri vseh drugih testih.

Nika Blažič, 4.a

V petek, 9. 3. 2007, ko smo pisali ekokviz je bilo precej naporno. Prvo uro smo imeli naravoslovje, drugo pa športno vzgojo, kjer sem se prav sprostila in uživala. Nato je šla pisat prva skupina, mi pa smo imeli slovenščino. Potem smo šli pisat mi. Učiteljica nam je povedala, kje naj se usedemo in pričeli smo pisat. Pomagali smo si lahko samo s CD-jem in z ničimer drugim. Prva stran je bila še kar preprosta, druga in tretja pa nista bili tako preprosti. Imeli pa smo 30 minut časa za reševanje. Ko sem bila na zadnji strani, mi preprosto ni več pokazalo tistega, kar sem želela videti in tedaj je bilo konec. Oddati smo morali liste. V torek, 13. 3. 2007, smo četrto uro zvedeli za rezultate. Nisem preveč dobro pisala, ampak tudi za to je bil potreben trud.

Sandra Lovrec, 6. b

Ko smo prvič šli v računalniško učilnico za ekokviz, nam je učiteljica povedala, da bomo 9. 3. 2007 pisali test in tisti, kateri zbere največ točk, bo šel na državno tekmovanje. Ko smo šli iz učilnice, sem si mislil: «To bo zdaj kakšen težak test.« Še sreča, da nam je učiteljica dala CD-je, s pomočjo katerih smo se lahko učili in da smo vsak teden hodili v računalniško na vaje. Nato je bil 9. 3. 2007. Vsi smo bili nemirni in čakali na teste in si mislili: »Zdaj ne bom zbral niti ene točke.« Učiteljica nam je razdelila liste in vsi smo na isto minuto začeli. Nato smo pisal 30 minut. Ko je minilo toliko časa, smo vsi morali oddati liste in oditi iz učilnice. Nato je pisala še druga skupina. Čez štiri dni smo dobili rezultate. Nisem pisal ravno najboljše, ampak za začetek je dovolj.

Ekokviz mi je bil zelo všeč in veliko sem se naučil o naravi, o ogroženih vrstah živali ter o onesnaževanju narave. Bilo je v redu in pisal bi še enkrat.

David Borko, 6. b

ZDRAVO ŽIVLJENJE

ZDRAVA PREHRANA

Pri spoznavanju okolja smo se učili o zdravi prehrani. Zadnjo uro smo sestavili sadno solato. Vsak je prinesel najljubši sadež, ga olupil, narezal in dal v skupno veliko skledo. To smo rahlo premešali, dali v lončke in okrasili s smetano in kakavom. Hm, kako je bilo dobro!

Tilen, 1. a

ŠKL ODBOJKA

Začelo se je jeseni 2006. Naša osnovna šola je vstopila v klub ŠKL odbojka. Naš trener Zoran Kolednik nas je dvakrat tedensko po dve uri pripravljal na tekme. Na treningih smo se zelo trudili.

Naša prva tekma je bila v OŠ Črešnjevec. Tekmo smo izgubili, a smo bili vseeno veseli in ponosni, da smo lahko predstavljali našo šolo. Druga tekma je bila v domačem okolju, v OŠ Vitomarci. Igrali smo proti OŠ Gustava Šiliha Laporje, zato je bila tudi trema malo večja. Tretja tekma je bila spet v Vitomarcih proti OŠ Črešnjevec. Tekmo smo spet izgubili. Naša zadnja tekma pa je bila v gosteh (OŠ Laporje). Po tej tekmi smo izpadli, a smo bili vseeno ponosni na to, kaj smo dosegli. Te dogodivščine ne bomo nikoli pozabili.

Danijela Rojko, Vanesa Škerget, 9. a

EKOKROŽEK

Pri ekokrožku je zelo zanimivo, saj se lahko naučiš veliko novega. Kadar je lepo vreme urejamo šolsko okolico. Pozimi delamo različne plakate, ki si jih lahko ogledamo v jedilnici. Delamo pa tudi eksperimente. Nazadnje smo izdelali plakat o zdravi prehrani in obeležili svetovni dan voda.

Saša Lorenčič, 8. b

Leta 1992 so Združeni narodi določili poseben dan v letu, 22. marec, s katerim se v mednarodni javnosti obeležuje in poudarja skrb za vodo. Obdobje 2005 – 2015 je bilo razglašeno za desetletje ukrepanja s skupno temo »Voda za življenje«.

Ljudje so vse premalo zavedamo, kako je voda pomembna za življenje, zato jo neprestano porabljamo za gospodinjstvo, osebno higieno, kmetijstvo … Poleg tega pa jo tudi zelo onesnažujemo.

Člani ekokrožka so izdelali plakate, ki nas opozarjajo na planet, ki bo čez par desetletij ostal brez dragocenega naravnega vira.

Anja Bratkovič, 8. b

EKOPODRUŽNICA VITOMARCI

EKOZNAK ŠOLE

UVOD

V naši šoli se vsi, učenci in učitelji, zavedamo, da je narava naše največje bogastvo. Lepše in kvalitetnejše življenje v prihodnosti pa lahko dosežemo tako, da gradimo zdrave odnose med nami in naravo, družbo in državo.

Iz teh razlogov smo se tudi vključili v ekoprojekt, ki poteka na naši šoli že četrto leto. V tem šolskem letu smo si zadali nekaj ciljev, ki smo jih tudi skozi celo šolsko leto uspešno uresničili.

Cilji: - opazovanje, raziskovanje narave in oblikovanje odnosa do narave;

- ekološko osveščanje učencev;

- povezovanje in sodelovanje projektnega dela s starši in širšo družbeno

skupnostjo;

- skrb za prijetnejše življenje in delo v šoli ter prijetnejše medsebojne

odnose;

- sodelovanje na različnih natečajih;

- izvedba ekodneva – predstavitev našega projektnega dela.

V letošnjem šolskem letu smo dali v ospredje temo Zdravo življenje. Vsi učenci so se seznanili o zdravi in nezdravi hrani v našem vsakdanjem življenju. Na to temo so izdelovali plakate, sestavili prehrambeno piramido, pekli kruh, iz različnega sadja delali sadne solate in napitke, si ogledali kaseto o zdravi hrani in o tem poslušali predavanje medicinske sestre.

Skrbeli smo tudi za urejenost ekokotičkov, za urejenost in okrasitev učilnic glede na letne čase, izvedli čistilne akcije v okolici šole, izdelovali ekovoščilnice ter sodelovali v akciji »Zbiranje starega papirja«.

Skupaj smo se naučili, da so prednosti Ekošole kot način življenja:

- da okoljsko izobraževanje postane del ciljev in vsebin vsakega šolskega predmeta;

- da gre za celostno prepoznavanje in reševanje okoljskih problemov;

- da vključevanje v program oblikuje pri mladih državljansko kulturo in gradi samozavest;

- da gre tudi za izboljšanje medsebojnih odnosov v šoli in okolici;

- da pri tem mladi ob okoljskih dejavnostih razvijajo kreativnost, inovativnost in oblikujejo ter izmenjujejo nove ideje;

- da se učenci tudi vključujejo v demokratično odločanje pri reševanju okoljskih problemov na lokalnem in državnem nivoju.

Torej ekošola je način življenja, kjer gre za sistematično okoljevarstveno vzgojno-izobraževalno delo šole, saj si učenci pridobivajo vrednote in razmišljanja, ki jih bodo nosili s seboj vse življenje.

Zahvaljujem se vse sodelavcem in učencem naše šole.

Koordinatorica: Suzana Klasič

EKODNEVI V PRVEM IN DRUGEM RAZREDU

V projektu je sodelovalo 11 učencev prvega razreda pod mentorstvom Andreje Černel in 11 učencev drugega razreda pod mentorstvom Suzane Klasič.

V letošnjem šolskem letu smo v okviru ekoprojekta raziskovali naslednje teme:

ZDRAVO ŽIVLJENJE- ZDRAVA PREHRANA,
ODPADKI IN SKRB ZA ŠOLSKO OKOLJE,
IZDELAVA EKO VOŠČILNIC.

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Učenci prvega in drugega razreda smo se spraševali, kaj vse je pomembno za ohranjanje zdravega življenja.

Pri pouku smo spoznavali ustrezne učne vsebine ter izvedli naravoslovni dan.

V okviru naravoslovnega dne smo razvrščali zdravo in nezdravo ter pripravili zdrave obroke.

Otroci so si pripasali predpasnike, si pripravili delovno površino in pričeli pripravljati hrano.

Po skupinah so očistili sadje, ga olupili, narezali ter pripravili sadno solato ter limonado.

V nadaljevanju so izdelovali različno sadje in zelenjavo iz plastelina, das mase, gline, na to temo pa so tudi slikali.

Skupaj smo oblikovali prehransko piramido, o kateri nas je dobro podučila tudi izvenšolska sodelavka, predstavnica zdravstvenega doma.

Ogledali smo si tudi videokaseto o zdravi hrani ter ugotavljali prednosti in slabosti posameznih prehrambenih izdelkov.

Skupaj smo se strinjali s trditvijo: »Jej petkrat na dan čim bolj raznoliko hrano, pa bo želodček tvoj poln in telo vedno zdravo.«

Priprava sadne kupe. Izdelava prehranske piramide.

Ustvarjanje »eko« sadežev.

Za zdravo življenje ne smemo pozabiti na naše zobe. Res je, da nas velikokrat premami bonbon in čokolada, vendar nikoli ne smemo pozabiti, da si po njiju očistimo svoje zobe. Pa naj bo to le košček jabolka ali zobna ščetka, obogatena s primerno zobno pasto.

Da pa na to ne pozabimo, nas redno obiskuje šolska zobna asistentka in nas spomni, kako je, če so naši zobje piškavi in polni zobnih škratov.

V mesecu marcu nam je pokazala pripomočke, ki jih zobozdravnik uporablja pri srečanju z nami. Vsakdo si je od blizu pogledal in prijel klešče, zobno ogledalce ter sondo.

Zaužili smo zobno tabletko, ki pa je razkrila resnično čistočo ali pa »umazanijo« naših zob.

Po končanem obisku smo tudi likovno ustvarjali.

Skozi risbo začutimo pomen skrbi za zdrave zobe.

ODPADKI

Pomemben del našega življenja pa ima tudi skrb za okolico in ločevanje odpadkov.

S tem se otroci po večini srečujejo že v svojem domačem okolju, redno pa tudi v vsakdanjem življenju v šoli.

Ugotovili smo, da lahko iz odpadnega materiala izdelamo tudi zanimive inštrumente, postavimo hiše ali pa škatle kar oživimo v robote.

V učilnice smo postavili škatle za ločeno zbiranje odpadkov, ob tem pa spoznali EKO znak naše šole.

V mesecu marcu smo na šoli izvedli akcijo zbiranja odpadnega papirja, na katero pa so se otroci in njihovi starši dobro odzvali.

Cel mesec so pridno prinašali papir, ki se ga je nabralo skoraj za poln zbiralnik papirja.

Naravni odpadki se spremenijo v gnojilo za rastline, medtem ko papirčki, pločevinke, plastenke in vse ostalo kažejo slabo luč za življenje rastlin, živali in ljudi. Tega se otroci že dobro zavedajo in zato skozi celo šolsko leto skrbijo za čisto in urejeno okolico šole in njenih prostorov.

Takole pa ohranjamo našo naravo čisto.

IZDELAVA EKOVOŠČILNIC

Kaj je lepšega, kot poslati nekomu voščilo za praznik! Ob tem doživita oba zadovoljstvo, pošiljatelj in naslovnik.

V okviru tehniškega dne smo izdelovali različne voščilnice ter jih ponudili tudi obiskovalcem v prazničnih decembrskih dneh.

Poleg voščilnic smo izdelovali tudi male okraske, aranžmaje, krasili smrečico …

DEJAVNOSTI UČENCEV 3. b-RAZREDA V PROJEKTU EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA

Mentorica: Marija Kumer

CILJI:

spoznati sadovnjak kot življenjski prostor ter živa bitja, ki živijo v njem;
spoznati opravila v sadovnjaku med letom;
razvrščati sadje po nekaterih lastnostih;
otroke navajati na vzdrževanje harmonije med naravo in človekom;

skrbeti za čisto in urejeno učilnico ter okolico šole;
varčevati z vodo in elektriko;

spoznati, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, v katerem živijo;
spoznati, da so spremembe v okolju včasih za živali in rastline ugodne, včasih pa škodljive;

* * *

V začetku šolskega leta so bili učenci seznanjeni z nadaljevanjem projekta ekošola kot način življenja.

Skrbeli so, da je bila učilnica urejena. Navajali so se na varčevanje z vodo in elektriko. Izdelali so okraske iz slanega testa, voščilnice iz naravnega materiala, pustne maske in pirhe iz odpadnega materiala ter se udeležili akcije Zbirajmo star papir.

Poleg navedenega smo poglobljeno obravnavali tematske sklope Hodim po sadovnjaku, Rad živim v urejenem okolju in Tudi jaz varujem okolje.

Učenci so spoznali sadovnjak kot življenjski prostor ter pomembnost vzdrževanja harmonije med naravo in človekom, saj je intenzivna pridelava sadja s kemijskim poseganjem v naravno rast in razvoj rastlin ter živali povzročila opustošenje naravnega prehranjevalnega procesa. Z opazovanjem sadovnjaka so uvideli povezavo med rastlinami in živalmi v naravnem sadovnjaku ter škodljive posledice pretirane kemizacije pridelave sadja.

Spoznali so opravila v sadovnjaku med letom. Na učnem sprehodu so opazili in poimenovali različne vrste sadnih dreves. Poimenovali so tudi dele drevesa in se seznanili z življenjem pod zemljo v sadovnjaku. V šolo so prinesli različne vrste sadja, jih med seboj primerjali ter razvrščali. Pripravili so sadno solato, iz jabolk pa iztisnili sok.

Pri obravnavi učnega sklopa Živim v urejenem okolju so se učenci odpravili raziskovat bližnjo okolico. Opazovali so njeno urejenost. Ugotavljali so, ali je postavljenih dovolj košev za odpadke, kje so potrebni smetnjaki za steklo, papir in plastiko. Po učnem sprehodu smo se pogovorili, kako bi lahko sami uredili in polepšali okolico. Ugotavljali so, kdo škoduje naravi in okolju in da tudi sami kdaj povzročijo škodo, ko hodijo po travnikih, nabirajo rože… Zapisali so, kako sami skrbijo za učilnico. Pripovedovali so, kako doma pomagajo pri urejenosti okolja. Sprehodili so se tudi okrog šole ter ugotovili, kdo skrbi za šolsko okolico, za bližnje zemljišče, za odvoz odpadkov. Spoznali so, da je za vsako površino ali za vsak prostor nekdo odgovoren in da mora zanj tudi skrbeti. Poimenovali so službo, ki skrbi za odvoz odpadkov.

Pogovarjali smo se o ločenem zbiranju odpadkov in vnovični predelavi, o tem, kateri odpadki so razgradljivi in kateri nerazgradljivi. Učenci so našteli predmete, ki se ne morejo razkrojiti ter poimenovali odpadke, ki so razgradljivi. Spoznali so, da lahko odpadke znova predelamo in tako tudi uporabimo. Pogovarjali smo se tudi o tem, ali doma odpadke odlagajo ločeno, ali je za to poskrbljeno v njihovem kraju. Doma so pogledali v koš in zapisali sestavo odpadkov, ki so v njem, ter ugotovili, katerih odpadkov je največ.

Pogovarjali smo se tudi o onesnaževalcih okolja. Spoznali so, da s širitvijo naselij in povečanim prometom človek onesnažuje zrak, vodo, prst, podtalnico, skratka spreminja naravno okolje in s tem zmanjšuje in slabša življenjski prostor za živa bitja, ki tam živijo. Ugotavljali so, kako lahko sami prispevajo k ohranjanju okolja.

EKOPROJEKT IN 4. b-RAZRED

Razred: 4. b

Mentorica: Jožica Zorko

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Cilji: - spoznajo pomen zdrave prehrane za rast in razvoj,

- spoznajo prehransko piramido,

- razločujejo hrano po izvoru in načinu predelave.

Dejavnosti: - poslušajo predavanje medicinske sestre iz ZD Lenart o pomenu

zdrave prehrane za rast in razvoj,

- izdelajo plakat prehranske piramide,

- izberejo dan in spremljajo, kaj so ta dan pojedli,

- oblikujejo svoj najljubši in hkrati najbolj zdrav jedilnik,

- jedilnik likovno upodobijo.

Izdelali smo prehransko piramido

SKRB ZA ZDRAVE ZOBE

Cilji: - spoznajo vrste in zgradbo zob,

- spoznajo pomen zdrave prehrane in higiene za zdrave zobe,

- spoznajo pomen zdravih zob za normalno delovanje prebavil,

- razločujejo bolezni zob ter vpliv le teh na organizem.

Dejavnosti:

- ogled diapozitivov »zdrav nasmeh«,

- umivanje zob,

- kako čisti so moji zobje,

- izdelajo plakat,

- literarno ustvarjajo »Zdrav zob pripoveduje«.

Pripravili smo plakat o zobeh

Zdrav zob pripoveduje

Nekega večera me je deklica pozabila umiti. To je bilo grozno, saj sem postal črn in grd, vame so prišle bakterije, joj, to je bilo grozno.

Nekega jutra pa se je deklica odločila, da boš k zobozdravniku. Bil sem vesel, malo pa me je bilo strah, tako kot deklico. Ko sva prišla k zobozdravniku, je ta samo vrtal. Mislil sem, da me bo izpulil, vendar me je pozdravil. Tako sem spet lep in zdrav.

Deklica pa je od takrat vedno umivala zobe ter se prehranjevala z raznimi zdravimi dobrotami.

Urška Rižnar

Zdrav zob pripoveduje

Deklica je razmišljala: »Zakaj bi si umivala zobe, če pa to sploh ni potrebno?«. Raje je jedla sladkarije.

Nekega jutra se je zbudila in počutila se je zelo slabo. Stekla je k mami in ji povedala, da se počuti zelo slabo, da jo boli zob. Mama jo je opomnila, da si premalo umiva zobe. Odšli sta k zobozdravniku. Zobozdravnik je našel luknjico v zobu. Rekel ji je, da si mora bolj redno umivati zobe.

Deklica ima to vedno v mislih. Sedaj si redno, zjutraj in zvečer, umiva zobe. Veselo se nasmeje s svojimi zdravimi zobmi.

Nika Rojko

IZDELAVA EKOVOŠČILNIC

Cilji:

- oblikujejo novoletno voščilnico iz kar se da naravnih materialov,

- bogatijo smisel za kombinacijo različnih materialov in barv.

Dejavnosti: - izdelajo estetsko ekovoščilnico.

ODPADKI

Cilji:

- spoznajo pomen ločenega zbiranja odpadkov,

- razumejo škodljivost divjih odlagališč,

- zvedo, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovina.

Dejavnosti:

- ločeno zbirajo odpadke v razredu

- sodelujejo v akciji zbiranja starega papirja,

- likovno ustvarjajo.

Iz različnih škatel smo naredili robote.

ZDRAVO ŽIVLJENJE v 5. razredu

Razred 5. b

Mentorica: Milena Zagoršek

Učno – vzgojni cilji:

Učenci:

se seznanijo z načinom zdravega življenja;
razumejo priporočila zdrave prehrane;
interpretirajo svoje prehrambne navade;
so zavzeti za predstavljanje svojega dobrega zdravja in zdravih navad;
analizirajo pomen doma in družine za dobro fizično počutje, zdravje, higienske okoliščine, pravilno prehrano ter za varstvo pred nesrečami;
razvijajo odgovornost za svoje zdravje;
izdelajo plakate o predelani temi;
pripravijo sadno solato in pogrinjek;
predstavijo svoje delo na zaključni prireditvi ekoprojekta.

Učenci so se seznanili z načinom zdravega življenja. Na začetku so spoznali, kakšna je pravilna prehrana in kako lahko s prehrano ohranjajo in krepijo svoje zdravje. V nadaljevanju so interpretirali svoje prehrambene navade. Seznanili in opisali so še druge načine zdravega življenja, kot so gibanje, spanje in počitek, redno in temeljito umivanje, umivanje zob,cepljenje in obisk pri zdravniku. Spoznali so tudi pomen doma in družine pri skrbi za svoje zdravje in dobro počutje.

Spoznali so pregovore o zdravju. O predelani temi so izdelali plakate.

Kot primer zdrave prehrane smo pripravili sadno solato, s katero smo potešili lačne želodčke. Ob tem so pripravili tudi primeren pogrinjek.

Pripravljamo sadno solato.

Skozi celo šolsko leto smo v okviru ekoprojekta izvajali še druge aktivnosti.

Navajali smo se na ločeno zbiranje odpadkov. Zbirali smo odpadni papir in se seznanili s pomenom njegovega recikliranja. Iz odpadne embalaže smo izdelali najrazličnejše izdelke.

V novoletnem času smo izdelovali novoletne ekovoščilnice.

Vsakodnevno smo skrbeli za urejenost in čistočo učilnice. V jesenskem in pomladanskem času smo pobirali smeti in druge odpadke v okolici šole.

Svoje delo bomo predstavili na zaključni prireditvi ekoprojekta.

Izdelki iz odpadne embalaže

EKODNEVI V 6. C Z MENTORICO MARINKO HREN

V 6. c razredu smo v začetku šolskega leta pregledali dejavnosti v okviru Ekošole skozi šolsko leto 2006/ 2007. V mesecu decembru smo izdelovali voščilnice. Pri urah gospodinjstva so učenci pripravili referate na teme: s čim onesnažujemo vodo, kako zmanjšati količino škodljivih snovi v ozračju, kdo onesnažuje tla, kaj lahko storimo za zdravo okolje …

Spoznali smo nekaj onesnaževalcev našega planeta:

V mesecu februarju so se učenci druge triade pripravljali na ekokviz. S pomočjo CD ROM-a so spoznavali okolja Evrope. Letošnja tema je bila obale in morja. Osnova za večino vprašanj je bil CD, vmes pa se je prikradlo tudi še kakšno vprašanje, na katerega so našli odgovor drugače in se je nanašal na pridobljeno znanje tudi na druge načine (TV, internet, ali drugi mediji).

Za pokušino pa še nekaj vprašanj iz kviza:

- Če se led na Antarktiki topi, se vodna gladina morij zvišuje DRŽI NE DRŽI

- Največ evropskih rek se izliva v ______________ morje.

- Kateri od naštetih odpadkov se v vodi najdaljši čas razkraja in tako najdlje onesnažuje

morje?

a) pločevinka b) les c) papir

- Katero državo dobimo, če pomešamo pesek, vodo in apno ?

________________________.

Zaradi zimske šole v naravi v kvizu ni sodeloval peti razred. Vseh možnih točk je bilo 26, vprašanj pa 24. Tekmovali so naslednji učenci: Evelina Klejnošek, Martina Lovrec, Sara Zagoršek, Gregor Herga, Tamara Lorenčič, Tamara Kobale, Ingrid Šilec, Davorin Štebih, Tamara Megla, Špela Pučko in Julija Horvat. Za nagrado si bodo ogledali film Al-la Gora – Neprijetna resnica.

Svoje znanje smo preverili v ekokvizu

V razredu ločeno zbiramo odpadke, zbirali smo tudi stari papir. Čistili smo tudi okolico naše lepe šole.

DREVESA

Drevesa imajo

dovolj stresa

zaradi potresa.

Ko je konec stresa,

je konec potresa.

Drevesa dobro slišijo,

včasih kaj preslišijo,

tudi dobro vidijo.

Ko pa drevesa posekajo,

konec je potresov,

konec njihovih je stresov.

Tamara Megla

PODALJŠANO BIVANJE V PROJEKTU EKOŠOLA

Mentorici: Brigita Kovačič, Saša Pavlič

Skozi vso leto sta v projektu sodelovala oba oddelka podaljšanega bivanja.

Učenci so zbirali odpadni in naravni material, iz katerih so nastali domiselni in estetsko bogati izdelki.

Cilji:

- Skrb za naravo,

- učenci spoznavajo različne naravne materiale,

- razvijajo domišljijo in kreativnost,

- oblikujejo kiparsko tvorbo iz različnih materialov,

- urijo ročne spretnosti,

- nadgrajujejo likovno znanje,

- izdelujejo izdelke iz naravnega materiala in odpadne embalaže.

Dejavnosti:

- Skrb za urejeno okolico in ločeno zbiranje odpadkov,

- sprehodi v naravo z opazovanjem in nabiranjem plodov,

- izdelovanje in oblikovanje izdelkov iz naravnih materialov,

- izdelovanje ekovoščilnic

- izdelovanje dekoracij skozi celo leto,

- razstavljanje nastalih izdelkov.