NAFTA

KAZALO:

• NASTANEK

• LASTNOSTI

• PREDELAVA

• ZGODOVINA

• NAFTA IN NJEN VPLIV NA OKOLJE

   

   

NASTANEK NAFTE

Odmrle rastline in živali so se usedale na dno morja.	Prekrivala jih je plast zemlje, mulja in usedlin.
V milijonih let se je povečeval pritisk zgornjih plasti na odmrle dele rastlin in živali. Zaradi velikega pritiska in visoke temperature sta iz njih nastala nafta in zemeljski plin	Črpanje zemeljskega plina in nafte.

ZGODOVINA NAFTE

• Nafto so poznali in jo uporabljali že v antiki (omenjajo jo že od časa Herodota). Pretežno so jo uporabljali kot mazilo v medicinske namene in ne toliko kot gorivo.

• Že v bibliji je omenjeno,da so nafto uporabljali kot vezivo za zidavo hiš (Babilon).

• Uporabljali so jo tudi Sumerci (6000 pr.n.št) kot fosilno gorivo, Perzijci za gradnjo cest, Egipčani kot sredstvo za balzamiranje trupel in za zaščito zidov proti vlagi.

• Znano je tudi, da so jo Kitajci, Grki in Rimljani uporabljali za dezinfekcijo in tudi za razsvetljavo.

Vrsto let je bil premog osnovni vir energije in pomembna surovina za vrsto snovi, vse do druge svetovne vojne. Tedaj ga je izpodrinila nafta, ki je cenejša in (kot so mislili) na voljo v neomejenih količinah. Danes skoraj vse vrste prevoza uporabljajo goriva, ki jih dobimo iz nafte.

LASTNOSTI NAFTE

• je temna, zelo gosta (viskozna) tekočina - gostota je od 0,7 g/cm³ do 0,9 g/cm³,

• v vodi ni topna in na njej plava,

• je zmes približno 500 spojin. V njej prevladujejo OGLJIKOVODIKI, v njej najdemo pa tudi različne PRIMESI. Njena sestava pa je predvsem odvisna od ležišča, torej od usedlin v katerih je nafta nastajala.

PREDELAVA NAFTE

Ker je surova nafta zmes več sto različnih snovi z različnimi lastnostmi, je neuporabna.

Danes pa uporabljamo ogromno stvari, katerih osnova je nafta.  V RAFINERIJAH nafto predelajo v pline, tekočine in trdne snovi, ki so osnova skoraj vsem industrijam.

FRAKCIONIRANA DESTILACIJA:

Omenili smo že, da imajo ogljikovodiki v nafti različno dolge verige ogljikovih atomov, ki imajo tudi različne lastnosti. Da bi nafto kar najbolje uporabili, jo je potrebno ločiti na skupine spojin s približno enako dolgimi verigami ogljikovih atomov. To izvedejo s posebnim postopkom imenovanim - FRAKCIONIRANA DESTILACIJA.

Frakcionirana destilacija poteka v visokem stolpu, ki ga imenujemo FRAKCIONIRNA KOLONA. Ta je na dnu najbolj vroča, proti vrhu pa vedno hladnejša. Spojine s kratkimi verigami, ki imajo zato tudi najnižja vrelišča, destilirajo prve in dosežejo vrh kolone. S pojine z daljšimi verigami pa imajo višja vrelišča in se zbirajo na najnižjih mestih v koloni. Na ta način dobimo različne skupine spojin, ki jih imenujemo s skupnim imenom - FRAKCIJE.

KREKING OGLJIKOVODIKOV:

Največje od vseh frakcij je povpraševanje po bencinu, zato del frakcij, ki so nastale iz nafte (plinsko olje in mazalno olje) predelajo v bencin.

To storijo z reakcijo, ki jo imenujemo KREKING REAKCIJA. Pri tej reakciji se večje molekule pri višji temperaturi, s pomočjo katalizatorja razcepijo na manjše molekule.

NAFTA IN NJEN VPLIV NA OKOLJE

Pri zgorevanju goriv, ki jih pridobivamo iz nafet nastanej snovi, ki neposredno vplivajo na organizme na zemlji.

1. ZGOREVANJE BECINA V MOTORJU - pri tem nastanejo:

• OGLJIKOV MONOKSID - CO, ki se veže na hemoglobin v krvi in tako ovira transport kisika do celic. Kot posledica tega je lahko tudi smrt.

• Ogljikovodiki, ki niso zgoreli do konca (do vode in ogljikovega dioksida), lahko povzročijo okvare jeter in raka.

• ŽVEPLOV DIOKSID - SO₂ okvari dihalne poti, pljuča, povzroča bronhitis in druge z dihali povezane bolezni. Žveplov dioksid povzroča tudi uničevanje okolja z vezavo z vodo in tvorbo žveplove kisline - nastanek KISLEGA DEŽJA.

• DUŠIKOVI OKSIDI dražijo sluznico in dihala.

2. ZGOREVANJE FRAKCIJ NAFTE V GOSPODINJSTVIH, TOVARNAH - ima podobne posledice, kot zgorevanje bencina.

3. RAZLIVANJE NAFTE V MORJE (nesreča ali namerno).

Nafto, ki se razlije v morje, se prilepi na ptice in jih zastruplja, ko jo požirajo. Z nafto pokrito perje ne more več zadrževati toplote in ptice poginejo od mraza.