OŠ RODICA | POKRAJINSKA PODOBA DOMAČEGA KRAJA |
ZANIMIVOSTI |
|
|
Zaselek Groblje je znan po znameniti barokizirani cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, ki je župnijska cerkev Župnije Jarše. Cerkev se prvič omenja leta 1526, ko je morala za vojno s Turki dati svoj prispevek. Ker je cerkev postala pretesna, so v 18. stoletju iz stare gotske cerkve zgradili sedanjo baročno cerkev, ki je v glavnem do danes ostala nespremenjena. Obokani ladji so na severni in južni strani prizidali dve kapelici, na vzhodni strani pa prav tako obokan prezbiterij. Na severni strani so prizidali zakristijo, na južni pa v cerkev odprt molitveni kor, ki je bi včasih namenjen grajski gospodi. V cerkvi je pet oltarjev. Vso kupolasto notranjost grobeljske cerkve je med leti 1759 in 1761 poslikal slikar Franc Jelovšek (1700-1764) iz Mengša. Franc Jelovšek je najpomembnejši slovenski feskant in eden od štirih utemeljiteljev ljubljanskega baročnega slikarstva pri nas. Pod vplivom severnoitalijanskega, rimskega in srednjeevropskega baroka je izoblikoval regionalno različico iluzionističnega slikarstva. Arhitekturno zasnovo v Grobljah je podprl z vitkimi figurami, ki poudarjajo višinski zagon. Vselej je upošteval naravne osvetlitve prostorov in jih smiselno dopolnjeval. Zanimivo je, da se slikar Jelovšek k freskam ni podpisal, pač pa je prepoznaven po svojem slogu in naslikanem avtoportretu, ki je identičen z avtoportretom na Sladki gori na Štajerskem, kjer pa se je tudi podpisal. Grobeljska cerkev je znana tudi po odmevnih koncertnih prireditvah.
|
2. GROBELJSKI DREVORED |
|
3. MLINSKA UČNA POT |
|
4. SPOMINSKA OBELEŽJA |
V spomin na trpljenje naših ljudi med
drugo svetovno vojno, izseljevanje in številne žrtve je postavljenih nekaj
spominskih obeležij:
|
Ob stari vaški cesti (danes Jarška cesta) je ohranjenih več okrog sto let starih obcestnih hiš, ki so postavljene vzdolž ali prečno na cesto. Zanimivo je opazovati tudi sledove izginjajoče stare kmečke arhitekture, ki se je ponekod znašla sredi urbanega okolja. V Spodnjih in Srednjih Jaršah je ohranjenih še nekaj toplarjev in kozolcev. Kozolci stojijo v zaporednih progah, kar je povezano z nekdanjo poljsko delitvijo na delce, značilno za obcestna naselja.
|
|
|
Kmečka poslopja sredi gosto pozidanega območja na Rodici izstopajo iz urbanizirane okolice. |
Kozolec v Spodnjih Jaršah je eden od številnih vzporednih kozolcev, ki so značilni za nekdanjo poljsko razdelitev na delce. Danes je večina kozolcev v zelo slabem stanju, kar je odraz opustitve kmetijske dejavnosti. |