OŠ RODICA

Kamniška Bistrica je levi pritok Save, v katero se izliva (v nadmorski višini 261 m) pod naseljem Beričevo. Izvira v kraških izvirih na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp (600 m) in teče proti jugu prek Kamniškobistriške ravni. Dolga je 32,8 km, porečje obsega 535 km^2.Na izlivu znaša njen povprečni pretok znaša 15,0 m³/s.

Svoje ime je Kamniška Bistrica dobila iz osnove kamen, drugi del pa po svojem hitrem toku.

Kot burna gorska in hudourniška reka vali s seboj kamenje, pesek in prod. Pred desetletji, ko še ni bila regulirana, je bila njena struga plitva. Zaradi hitrega zasipavanja tal s prodom je v svoji široki strugi prestavljala svoj tok v širini 200 do 300 metrov med naseljema Jarše in Količevo, ob nalivih pa tudi poplavljala.

Kamniška Bistrica ima v Kamniku kot druge reke, ki pritekajo iz visokogorja, snežno-dežni rečni režim. Pri višini njene vode se močno pozna kopnenje snega v gorskih višinah povirja. Majski in junijski višek sta znatno močnejša od aprilskega (za okrog 13 %) in predstavljata absolutni mesečni višek vode. Novembrski drugi porast vode, nastopi zaradi obilnih padavin, te višine ne doseže. Zimski nižek vode nastopi zaradi snežnega zadržka in je znatno nižji od poletne nizke vode. Poleti ima Kamniška Bistrica kot druge naše reke (z izjemo Drave) manj vode zaradi visokih temperatur in večjega izhlapevanja vode, veliko vode porabi tudi okoliško rastlinstvo. Od Kamnika navzdol snežno - dežni režim vedno bolj preheja v dežno - snežni, ki ima največ vode jeseni (ali spomladi) in najmanj poleti.

Sotočje Pšate in Kamniške Bistrice v Srednjih Jaršah, onstran struge je naselje Vir.

V zadnjih desetletjih se je Kamniška Bistrica spremenila iz čiste reke v zgornjem toku v zelo onesnaženo reko v spodnjem toku (3. in 4. kakovostni razred l. 1992). Najbolj nevarni onesnaževalci Kamniške Bistrice na našem območju so Papirnica Količevo, Heliosov obrat na Količevem, v spodnjem toku pa farma prašičev v Ihanu. Z dograditvijo kolektorja in čistilnih naprav v Domžalah so se razmere znatno izboljšale, niso pa še zadovoljive. Medtem, ko je bila do 1950. v Kamniški Bistrici še bogata in raznovrstna populacija rib, je Kamniška Bistrica danes bogata z ribami le še v zgornjem toku. V srednjem in spodnjem toku je življenje ribjih vrst močno osiromašeno in odvisno le od vlaganja v ribogojnici vzgojenih mladic.

Z vodami celotnega porečja Kamniške Bistrice od izvira do izliva v Savo, z vsemi njenimi pritoki in umetnimi strugami, kar zajema skoraj 400 km vodotokov, upravlja Ribiška družina Bistrica. Poleg tega, da si prizadeva za varstvo voda in življenje rib v teh vodotokih, skrbi tudi za turistični (športni) ribolov.