oRodicM.gif (1357 bytes)

 OŠ RODICA

POKRAJINSKA PODOBA DOMAČEGA KRAJA

 

RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA

 
v_14m.jpg (10605 bytes)

 
Pogled čez ravnino Mengeškega polja od Spodnjih Jarš proti Mengšu. Nad Mengšem se dviga grič Gobavica (435 m), skrajni severovzhodni odrastek osamelega hribovja Rašice.

Kamniškobistriška ravan, ki obsega severovzhodni del Ljubljanske kotline, je nastala kot posledica tektonskega ugrezanja, odlaganja rečnih nanosov in rečne erozije Kamniške Bistrice ter njenih pritokov. Tektonsko ugrezanje površja v severovzhodnem delu Ljubljanske kotline se nadaljuje še danes, kar se odraža v potresni dejavnosti in večjem odlaganju sedanjih rečnih naplavin. Ugrezanje površja je pritegnilo okoliške potoke. Tako je zanimivo, da teče Radomlja (pritok Rače, ki se v Domžalah izlije v Kamniško Bistrico) iz Črnega grabna proti Kamniški Bistrici v nasprotni smeri kot južneje Sava.

Na severu, ob vznožju iz triasnih apnencev zgrajenih Kamniško-Savinjskih Alp, se iznad ravnine dviga nizko gričevje Tunjiških Dobrav, ki ga gradijo terciarne usedline. Na vzhodu se ravan stika s kamninsko zelo raznolikim Posavskim hribovjem. Na zahodu Kamniškobistriško ravan omejujejo iz triasnih apnencev in dolomitov zgrajeni in zakraseli osamelci Rašice in Koseškega hriba, ki ponekod ob vznožju razkrivajo stare paleozoiske kamnine. Tudi osamelca na Kamniškobistriški ravni Homški hrib in Soteški hrib gradijo stare paleozoiske usedline (permski glinasti skrilavci in peščenjaki). Ves ravninski del Kamniškobistriške ravni je nasut z mlajšimi pleistocenskimi in holocenskimi nanosi, predvsem apneniškega proda in peska Kamniške Bistrice, Pšate, Radomlje in drugih manjših pritokov, ki so v globini že rahlo sprijeti v konglomerat.

Ko so na Mengeškem polju v nadmorski višini 307 metrov kopali vrtino za 44,8 metrov globok domžalski vodovod, so ugotovili, da si sledijo s površja navzdol: 2 metra debela plast prstnatega proda, 6 metrov debela plast čistega proda, sledi ilovnati prod, v globini 13. metrov so naleteli na rahlo sprijet konglomerat. V večji globini so ugotovili še 15 različno debelih plasti konglomerata, ki jih med seboj ločijo plasti drobnega in grobega proda z vmesnimi plastmi gline in rjave ilovice.