Ob glavni cesti Domžale-Kamnik je bila leta 1891 zgrajena kamniška železnica. Velike zasluge za zgraditev kamniške proge čez Domžale, mimo Jarš in Rodice je imel Peter Majdič, tedaj lastnik sodobnega industrijskega mlina v Zgornjih Jaršah, ki je kmalu zatem dal položiti industrijske tire do svojega mlina. Danes jih uporablja tovarna Induplati Jarše. Zgraditev železniške proge je imela poleg vodne moči Mlinščice odločilno vlogo za nastanek industrijskih obratov na tem območju. Železniška proga je bila leta 1965 ukinjena, leta 1978. pa po prizadevanjih občin Kamnik in Domžale ponovno uvedena.

Na našem območju je večina zaposlenih (80 %) vezana na dnevno migracijo (vsakodnevne selitve oziroma potovanje) v industrijske obrate v Domžale in bližnjo okolico, pa tudi v Kamnik, Ljubljano, Trzin in Mengeš. Največji delež dnevnih migrantov je iz Srednjih Jarš (88,3 %), najmanjši pa z Vira in Količevega (70 %), kar je zaradi zgoščenenosti industrijskih obratov v teh dveh krajih razumljivo. Železniška povezava med Kamnikom in Ljubljano igra za dnevne migrante proti Trzinu in Ljubljani zelo pomembno vlogo, saj se izogne vsakodnevnim cestnim zastojem v tej smeri.

Preko Domžal, čez Črni graben in prelaz Trojane proti Celjski kotlini se je odvijala stara tovorna pot, ki je imela na poti od Dunaja do Trsta že vse od 18. stoletja dalje velik pomen. Z dograditvijo južne železnice je začelo tovorništvo na tej prometnici propadati, vendar se je z uveljavitvijo motorizacije njen pomen ponovno povečal. Zaradi najnovejših političnih in gospodarskih sprememb v Evropi je ta prometna smer ne le najpomembnejša za našo mlado državo, ampak tudi najpomembnejša evropska povezava (prometna os Barcelona-Kijev), ki vodi prek Slovenije. Zato ni čudno, da se je promet na njej močno povečal in da ob dnevnih konicah redno prihaja do prometnih zastojev. Z načrtovano izgradnjo avtoceste vzhodno od Domžal bo tranzitni promet (ki ima začetek in cilj v drugih krajih oziroma državah) stekel po novi avtocesti, dnevnim migrantom iz Domžal in okolice, ki vsak dan potujejo proti Trzinu in Ljubljani, pa se s tem obetajo boljši časi.

Po obstoječem prometnem, komunalnem in energetskem koridorju prav v tem času (2000/2001) poteka plinifikacija Domžal in okoliških krajev. Kamniškobistriško ravan je že leta 1977 prečkal magistralni plinovod Rogatec-Celje-Vodice. Takrat so se na plinovod priključili večji industrijski obrati (Papirnica Količevo, Kemična tovarna Helios , oljarna in Tosama na Viru). Novejša plinifikacija, ki je bila zasnovana leta 1996 s ciljem izboljšanja kvalitete zraka, pa zajema kraje v občini Domžale od Pšate, Dragomlja in Ihana na jugu do Homca in Radomelj na severu. Namenjena je široki potrošnji, tako da so se (ali se še bodo) lahko na plinovod priključili tudi manjši, individualni porabniki.