OŠ RODICA

POKRAJINSKA PODOBA DOMAČEGA KRAJA

PANORAMSKI RAZGLED S STREHE ŠOLE

Severozahod

Sever

Stojišče za naš panoramski razgled je streha naše šole. Pogled proti severu se zaustavi na gorski verigi na obzorju. Od severozahoda proti severovzhodu sledimo obrise najvišjih vrhov Karavank (Stol, 2236 m, Begunjščica, 2060 m), nato jih zakrije visokogorje Kamniško-Savinjskih Alp.

Severovzhod

Najprej je to Storžičeva skupina (Storžič, 2132 m), potem Krvavška skupina (Veliki Zvoh, 1971 m), v ozadju z najvišjimi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp: Grintovcem (2558 m) in Skuto (2532 m).Osrednji greben Grintovcev se nadaljuje proti vzhodu do Brane (2252 m), nato se spusti na Kamniško sedlo (1903 m) in se zadnjič dvigne v širok greben Planjave (2394 m) ter ošiljen vrh Ojstrice (2350 m). Pred njima je široka planotasta uravnava Velike planine (1666 m), ki se z vmesnimi prelazi nadaljuje v skupino Rogatca (v ospredju je vidna Kranjska reber, 1435 m) ter sredogorsko uravnavo Menine planine (Vivodnik, 1508 m).

Iznad gosto poseljene Kamniškobistriške ravni v ospredju se dviga le osamelec Homški hrib (394 m) s cerkvijo na vrhu. Levo in desno od njega izstopajo iznad gosto poseljenega območja Kamniškobistriške ravni dimniki tovarne Induplati v Zgornjih Jaršah (zahodno) in Papirnice Količevo (na vzhodni strani). Tam se začenja naše ožje šolsko območje.


Severovzhod	Vzhod	Jugovzhod

Na obzorju se na severovzhodu rišejo skrajni jugovzhodni odrastki Kamniško-Savinjskih Alp, ki prehajajo v slemena in podolja Posavskega hribovja. Na vzhodu se zvrstijo Posavske gube, sestavljene iz izbočenih kamninskih plasti ali antiklinal ter usločenih kamninskih plasti ali sinklinal. V reliefu se kažejo kot vrsta podolžnih slemen in vmesnih podolij, ki pa so zaradi geomofoloških procesov uravnavanja danes marsikje v nasprotju z geološko zgradbo. Od severa proti jugu si sledijo tuhinjsko-motniška sinklinala, trojanska antiklinala (z vrhovi Rakitovca, 909 m in Špilka, 957 m, vmesno prometno pomembno dolino Črni graben, ki sega do prevala na Trojanah, 585 m, ter Limbarsko goro, 773 m), sledi moravško-laška sinklinala z Moravško dolino in severni deli litijske antiklinale z vrhovi Murovica (743 m), Cicelj (836 m) in Sv. Miklavž (741 m).


Jugovzhod	Jug
Na jugovzhodu so vidni odrastki Posavskega hribovja z najbližjim gričem Šumberkom (355 m) nad Domžalami. Pred nami se razprostira novejši del naselja Rodica, ki proti jugu brez prekinitve prehaja v mesto Domžale. Od njega jo loči le glavna cesta Ljubljana-Celje.