OŠ RODICA | POKRAJINSKA PODOBA DOMAČEGA KRAJA |
OBRTNE IN DRUGE DEJAVNOSTI |
Ob industriji se je
na območju Domžal in okolice ob pobudi obrtnikov in podpori občine nadpovprečno
razvila obrtna dejavnost, ki je kmalu postala najmočnejša panoga. Po številu
obratovalnic samostojnih obrtnikov na 1000 prebivalcev je bila občina Domžale (po
podatkih iz leta 1992) na tretjem mestu v Sloveniji (28,2 obratovalnic na 1000
prebivalcev). Gostinskih obratov je največ na Viru, na Rodici je najbolj znana Pivnica Adam Ravbar, v Spodnjih Jaršah Penzion in restavracija Tilia, v Srednjih Jaršah Gostilna Bunkež in v Zgornjih Jaršah restavracija Majčev dvor.
Ob glavni cesti Ljubljana-Celje, na Breznikovi ulici, je v zadnjih letih zrasel nov poslovno-prodajni center, ki je pomemben za širše območje. Podobno velja tudi za Napredkov prodajni center v Zgornjih Jaršah, kjer je centralno skladišče in diskont ter Svetovalno prodajni studio Ideja tovarne Induplati. Trgovinska, gostinska, obrtna in druga dejavnost sta se zgostili tudi ob glavni cesti Ljubljana-Celje na Viru.
Med ostalimi središčnimi funkcijami naših naselij naj omenimo še izobraževalne in nekatere druge pomembne ustanove v naših naseljih. Na Viru sta dve vzgojni enoti Vrtca Domžale, pošta, banka, sedež Krajevne skupnosti Toma Brejca in Območna obrtna zbornica Domžale. Na Rodici je poleg OŠ Rodice posebna OŠ Roje in enota Vrtca Domžale, v Grobljah pa Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete in Kulturni dom. V Srednjih Jaršah je sedež Krajevne skupnosti Jarše Rodica in Župnijskega urada Jarše, v Zgornjih Jaršah pa banka in dvorana v Majčevem dvoru, ki gosti razne prireditve (podobno kot dvorana Kulturnega doma v Grobljah). V terciarnih dejavnostih, ki vključujejo storitve, promet, trgovino in turizem, je v naših naseljih zaposlenega povprečno 19,4 % aktivnega prebivalstva (največ v Zgornjih Jaršah: 23,1 % in najmanj na Količevem: 15,6 %). V kvartarnih dejavnostih (kultura, šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, znanost in državna uprava) je zaposlenih 21,5 % aktivnega prebivalstva (največ na Količevem: 32,8 % in najmanj v Srednjih Jaršah: 16,8 %). V primerjavi s slovenskim povprečjem je v terciarnih dejavnostih pri nas zaposlenih manj ljudi (slovensko povprečje je 28 % leta 1993), v kvartarnih dejavnostih pa je delež približno enak slovenskemu povprečju (20,8 %). |