Naša naselja so sestavni del sklenjene suburbane obcestne aglomeracije, ki se vleče ob Kamniški Bistrici od Domžal do Kamnika. Zgornje Jarše (266 prebivalcev leta 1991) od Srednjih Jarš loči razbremenilni kanal rečice Pšate, naselja Srednje Jarše (400 prebivalcev), Spodnje Jarše (310 prebivalcev) in Rodica (775 prebivalcev) pa brez prekinitve prehajajo drugo v drugo. Rodico na jugu le glavna cesta Ljubljana-Celje loči od Domžal. Naselja so nastala ob stari vaški cesti in umetni strugi Mlinščice, na nekoliko vzvišenem in nikoli poplavljenem svetu na desnem bregu Kamniške Bistrice. Novejši deli naselij so bliže strugi Kamniške Bistrice in so nastali večinoma po regulaciji reke. Na tem območju se še danes odvija intenzivna novogradnja stanovanjskih hiš. Na vzhodu ta naselja omejuje struga Kamniške Bistrice, na zahodu pa železniška proga Domžale-Kamnik. Izvor imena Jarše povezujejo s krajem, kjer se voda peni, valovi ali vrtinči. To je bilo ob Kamniški Bistrici s pogostimi poplavami in široko strugo, ki jo je nekoč stalno spreminjala, možno. Ime naselja Rodica je označevalo rodoviten svet za razliko od pogosto poplavljenega in nerodovitnega prodnatega ozemlja ob Kamniški Bistrici, ki so ga domačini poimenovali Roje.

K naselju Rodica spada tudi zaselek Groblje, gručasto naselje okrog znamenite grobeljske cerkve. Poleg cerkve je nekdaj stal grad, danes pa je na tem mestu v novozgrajeni stavbi oddelek Biotehniške fakultete. Valvasor omenja, da je zaselek dobil svoje ime po kupu kamenja, ki so ga pobirali po polju in zlagali v kupe.

Na levem bregu Kamniške Bistrice je v povojnih letih zraslo urbanizirano naselje Vir z 2890 prebivalci (1991). Starejši del naselja Vir je nastal ob glavni cesti Ljubljana-Celje, novejši pa se je zgostil proti severu med strugo Kamniške Bistrice in naseljem Količevo. Sem se je priselilo veliko ljudi iz Črnega grabna in Moravške doline, ki so opustili kmetovanje in se zaposlili v bližnjih tovarnah, tu pa zgradili stanovanjske hiše.

	Starejši del naselja Vir je nastal ob glavni cesti Ljubljana-Celje. Ob njej so se zgostile trgovinska, gostinska in druga obrtna dejavnost, pa tudi nekaj industrijskih obratov. Prehod preko glavne ceste danes otežuje gost promet.
Ob cesti Vir-Radomlje in levoobrežni Mlinščici je nastalo gručasto naselje Količevo (278 prebivalcev), ki pa se danes vedno bolj zrašča z Virom. Zaradi ugodne prometne lege in vodne moči levoobrežne Mlinščice se je tu že v začetku 20. stoletja naselila papirna in kemična industrija. Obe naselji na levem bregu Kamniške Bistrice štejemo k strnjenemu vzhodnemu delu domžalsko-kamniške obcestne suburbane aglomeracije.
	Naselje Količevo z glavne ceste Ljubljana-Celje. Na levi je vidna kemična tovarna Helios, v ozadju naselja pa dimnika Papirnice Količevo. V daljavi se iznad ravnine dviga Homški hrib, visokogorje Kamniško-Savinjskih Alp pa zakrivajo oblaki, ki so znanilci bližajočega se poslabšanja vremena.
Domžale so eno naših najmlajših mest. Danes se z 11.023 prebivalci (1991) uvršča jo med 15 največjih slovenskih mest. Prvič se naselje omenja med letoma 1200 in 1230 kot Nesrečna vas, od leta 1490 pa kot Domžale. Trg so postale šele leta 1925, pred tem pa so bile tu štiri samostojne vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Študa in Stob. Posebno naglo se je mesto širilo po drugi svetovni vojni. Zaradi ugodne prometne lege so postale pomembno industrijsko, upravno (občina, sodišče) in oskrbno središče (banka, zdravstveni dom, specializirane trgovine, gostišča s prenočišči, kulturni in športni objekti).
	Proti jugu Rodica prehaja v mesto Domžale. Od njega jo loči le glavna cesta Ljubljana-Celje.

RAST ŠTEVILA PREBIVALCEV PO NASELJIH:

Če primerjamo letno rast števila prebivalcev v naših naseljih v zadnjem obdobju (1961-91), moramo poudariti zelo hitro rast števila prebivalcev na Viru (letna rast 4,53 %), v Domžalah (3,09 %) in na Rodici (2,28 %) ter zmerno letno rast števila prebivalcev v Spodnjih Jaršah (1,24 %) in Srednjih Jaršah (0,38 %). Istočasno sta dve naselji zabeležili upad števila prebivalcev: najbolj Količevo (kar -3,75 % letno) in Zgornje Jarše (- 0,72 %). Razloge za takšno stanje povezujemo s pospešeno gradnjo novih stanovanjskih hiš na zazidljivih zemljiščih med starimi deli naselij in regulirano strugo Kamniške Bistrice, na Rodici pa do glavne ceste, upad števila prebivalcev pa povezujemo z neprivlačnim bivalnim okoljem v bližini industrijskih obratov na Količevem in v Zgornjih Jaršah, v zadnjem tudi zaradi omejene možnosti širjenja naselja.