OŠ RODICA

Tovarna Induplati Jarše je zrasla leta 1923 na pogorišču nekdaj sodobnega Majdičevega mlina v Zgornjih Jaršah. Usmerjena je v proizvodnjo platnenih izdelkov in je ena največjih tekstilnih tovarn v Sloveniji.

Na območju Domžal se je že v drugi polovici 19. stoletja naselila slamnikarska industrija. Industrijski razvoj sta spodbudili leta 1891 zgrajena železniška proga med Ljubljano in Kamnikom in vodna moč levo in desnoobrežne Mlinščice. Ob železniški progi in umetni strugi Mlinščice so v 20. letih 20. stoletja nastale kemična, papirna in tekstilna industrija, ki so naša naselja spremenile v industrializirano območje. Razvoj industrije je imel glavni vpliv na hitro rast naselij v okolici Domžal.

Na našem območju danes obratujejo štirje večji industrijski obrati: Induplati Jarše, Tosama na Viru, Papirnica in Helios na Količevem. Tovarno Induplati so leta 1923 na pogorišču Majdičevega mlina v Zgornjih Jaršah zgradili sudetski Nemci. Laneno prejo so uvažali iz čeških tovarn in izdelovali platno. Po letu 1947 so razširili proizvodnjo in začeli izdelovati gasilske cevi, tiskanine, šotore, hale, ponjave in tkanine za prte, senčnike, stole ter drugo namensko uporabo. Leta 1989 so zaposlovali povprečno 950 delavcev, danes pa se je število zaposlenih znižalo na 350 ljudi.

Na Viru je Franc Kocjančič (z družabnikom Francem Guttmanom) leta 1923 ustanovil predhodnico današnje tovarne Tosama. To je bila prva tovarna za izdelovanje higienskih vložkov pri nas in v tem delu Evrope. Po nacionalizaciji 1946 se je proizvodnja širila in modernizirala. Leta 1989 je v njej delalo 1091 delavcev, sedaj pa redno zaposluje 680 delavcev. Tosama izdeluje več kot 300 izdelkov, od katerih jih je več kot polovica sanitetno-medicinskih. Tovarna je edina slovenska proizvajalka sanitetnega materiala in hkrati s temi izdelki vodilna v jugovzhodni Evropi. 20 % prometa ustvari z izvozom na zahtevna evropska tržišča.

Tovarna Tosama obratuje od leta 1923 in je edina tovarna sanitetnega materiala v Sloveniji in ena vodilnih na svojem področju v tem delu Evrope. V ozadju levo je viden silos živilskega podjetja Žito mlini iz Ljubljane.

Papirnico Količevo je leta 1920 ustanovil Franc Bonač, lastnik Kartonažne tovarne v Ljubljani. Proizvajala je papir in lepenko. Energijo je dobivala iz štirih hidroelektrarn in kalorične centrale na Količevem. Od 1946 do 1992 je delovala kot državno oziroma družbeno podjetje. Leta 1992 je bilo podjetje denacionalizirano. Zdaj je 94 % lastnik tovarne Sarrio d.d., španska podružnica italijanske družbe Saffa. Med vojnama je podjetje zaposlovalo 240 delavcev, leta 1993 pa povprečno 534 delavcev.

Papirnica Količevo je bila zgrajena 1920. leta, ko je Fran Bonač, lastnik Kartonažne tovarne v Ljubljani, na tem mestu ustanovil tovarno za papir in lepenko. Podjetje je bilo 1946 nacionalizirano, 1992 pa denacionalizirano.

Tovarna Helios združuje več podjetij, med katerimi je tovarna barv, lakov in umetnih smol na Količevem in Kemična tovarna v Domžalah. Tovarno lakov na Količevem je že leta 1924 ustanovila delniška družba Ljudevit Marx.

V tovarni Helios je bilo leta 1989 zaposlenih 1034 delavcev, danes pa zaposluje 720 ljudi (1999). V tovarni razvijajo nove barve in premaze za zaviranje staranja raznih materialov. Izvoz predstavlja preko 60 % letnega prihodka in opravičuje sloves Heliosa kot vodilnega proizvajalca premazov v Jugovzhodni Evropi.

V industrijski dejavnosti je danes zaposlenega največ aktivnega prebivalstva naših naselij (povprečno 57,2 %). Delež zaposlenih v industriji je nadpovprečen tudi v primerjavi s slovenskim povprečjem (46,9 % leta 1993). Največ zaposlenih v industriji je na Viru (61,8 %) in Spodnjih Jaršah (60,5 %). Zanimivo je, da je na Količevem ta delež najnižji (50,0 %), kar kaže na to, da bližina industrijskih obratov ne vpliva neposredno na zaposlenost v industriji.