OŠ RODICA

Geografski  krožek

Struga Mlinščice med Spodnjimi Jaršami in Rodico	Struga Mlinščice na istem mestu pozimi	Struga Mlinščice pod nekdanjim Trnavčevim mlinom na Rodici

Reka Kamniška Bistrica je nekoč prestavljala svojo strugo med Jaršami in Količevim v širini 200 metrov, po letu 1960 pa je bila regulirana. Ob njej so bili položeni kolektorji za čistilno napravo, v rečnem koritu pa zgrajene pregrade. Naselja so se danes že povsem približala utrjenim brežinam.

Pogled na Kamniško Bistrico z mostu med Spodnjimi Jaršami in Virom v času poletne suše	Pogled na Kamniško Bistrico z istega mostu po nekajdnevnem jesenskem deževju	Pogled na Kamniško Bistrico z istega mostu pozimi

Umetni razbremenilni kanal Pšate, ki odvaja visoke vode iz Pšate pred Mengšem, se v Zgornjih Jaršah izteka v Kamniško Bistrico. Starejša umetna struga Mlinščice teče pod kanalom Pšate, ki je bil zgrajen pred nekaj več kot 50. leti. Ob Mlinščici je v Zgornjih Jaršah do leta 1952 obratoval Zalokarjev mlin. Nekaj sto metrov višje,  kjer danes stoji tovarna Induplati, pa je do požara leta 1922 stal in obratoval velik industrijski Majdičev mlin.

Sotočje umetnega kanala Pšate in Kamniške Bistrice	Mlinščica in stavba nekdanjega Zalokarjevega mlina v Zgornjih Jaršah	Struga (starejše) Mlinščice pod (mlajšo) umetno strugo Pšate v Zgornjih Jaršah

Osolinov mlin je edini mlin na tem območju, ki je preživel nacionalizacijo (1948) in denacionalizacijo (1995). Vodna moč že dolgo ni več zadoščala, zato je mlinske naprave poganjal elektromotor. Ob mlinski stavbi sta do leta 2001 stala dva velika žitna silosa. V zadnjem obdobju se je mlin usmeril v mletje polnovredne moke iz pšenice in rži. Zaradi nespodbudnih cen moke na tržišču se mletje ni več splačalo, zato so mlin v oktobru 2000 opustili.

Osolinov mlin v Srednjih Jaršah spomladi 2000, ko je še obratoval	Osolinov mlin vodne moči Mlinščice že dolgo ni več izkoriščal.	Zadnja stran opuščene mlinske stavbe Osolinovega mlina

Kraljev mlin je za pogon svojih naprav izrabljal tri četrtine vodne moči Mlinščice, Juhantova kovačija pa preostalo četrtino. Mlin je obratoval do leta 1959. Vodno kolo, ki je poganjalo kovaške stroje, je bilo po požaru leta 1976 opuščeno. Kovaška tradicija se v dveh obratih nadaljuje še danes.

Novozgrajena stavba na mestu nekdanjega Kraljevega mlina in Juhantove kovačije	Struga Mlinščice je na tem mestu razdeljena v dva dela: voda v ožjem delu struge je poganjala kovaške stroje, v širšem delu pa mlinske naprave	Mlinski kamen in slika nekdanjega Kraljevega mlina pred Osolnikovo domačijo

Do tod pridemo mimo kapelice, ki jo je leta 1896, po uspešni obnovi mlina, dal zgraditi Matija Slabič. Lastniki nekdaj kmečkega mlina so zaradi opuščanja kmetovanja začeli mleti za velika industrijska podjetja. Poleg žita so mleli še krompir, sojo, maniok, kakav in fižol. Zaradi mlinarjeve bolezni je mlin leta 1973 prenehal obratovati. V letu 2001 so obnovili turbino, ki izrablja vodno moč Mlinščice za pridobivanje električne energije.

Slabičeva kapela s stavbo nekdanjega Slabičevega mlina v ozadju	Del stavbe nekdanjega Slabičevega mlina ob Mlinščici¸v katero je sedaj vgrajena turbina	Dvignjena zapornica pri nekdanjem Slabičevem mlinu, kadar turbina ne obratuje

Le 70 m pod nekdanjim Slabičevim mlinom je bilo leta 1987 v strugo Mlinščice vgrajeno manjše vodno kolo, to poganja generator, ki proizvaja nekaj malega električne energije za domače potrebe.

Vodno kolo Klemenčeve elektrarne na Rodici	Vodno kolo je v zimskem času ujeto v ledeno skorjo.	Vodno kolo poganja generator, električna energija pa se shranjuje v akumulatorju.

Na desnem bregu Mlinščice stoji stavba nekdanjega Trnavčevega mlina, ki je kot manjši kmečki mlin obratoval do leta 1955. Na levem bregu Mlinščice je obratovala žaga, ki je z delovanjem prenehala leta 1970. Danes vodna moč Mlinščice na tem umetnem padcu ni izkoriščena.

Stavba nekdanjega Trnavčevega mlina je zadnjih sto let ostala skoraj nespremenjena.	Struga Mlinščice ob nekdanjem mlinu in žagi v zimskem času	Neizkoriščen umetni vodni padec, ki ga je do 1955 izkoriščal Trnavčev mlin (levo) in do 1970 Trnavčeva žaga (desno).

Do leta 1935 je na tem mestu voda poganjala Šmonov mlin in žago, potem pa Hojakovo žago, ki pa je bila po 2. svetovni vojni nacionalizirana. Kmalu po tem, ko je bil leta 1961 obrat združen s Slovenijalesom Radomlje, so ga opustili. Na tem mestu je 1989. leta domačin Dušan Dolgan pričel graditi manjšo elektrarno, ki je z obratovanjem začela leta 1997. Od tod nadaljuje Mlinščica svoj tok proti Domžalam, kjer preide v podzemne kanale. Njen pretok je zato omejen, kar onemogoča donosno izkoriščanje njene vodne moči v vsem njenem toku.

Kljub nizkim temperaturam pozimi Dolganova elektrarna na Rodici obratuje.	Zajezena voda Mlinščice teče skozi rešetke in nato poganja turbino Dolganove elektrarne.	Mlinščica nadaljuje svoj tok proti Domžalam, kjer je speljana v podzemne kanale.

OŠ Rodica, Kettejeva 13, Domžale,  telefon in fax: 01/7219-530

Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun, prof. , e-pošta: vilma.vrtacnik-mercun@guest.arnes.si  

Učenci - turistični vodiči:  

Saša Oštir, Karmen Moneta, Teja Grad, Špela Svetlin, Tjaša Zupanek, Katja Bigec, Katja Klopčič in Robert Šega

Spremenjeno: 24. 6. 2003