Ubuntu (v jezikih zulu in ksosa človeškost) je prosto dostopna distribucija Linuxa, ki temelji na distribuciji Debian. Sponzorira jo družba Canonical Ltd, ki je v lasti Marka Shuttlewortha. Ime distribucije izvira iz južnoafriške humanistične filozofije ubuntu, ki v splošnem pravi: »Sem kar sem zaradi tega, kar smo vsi.« Od Debiana se razlikuje v tem, da nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo vsaj še 18 mesecev po izidu. Cilj Ubuntuja je, da s pomočjo prostega programja, ponudi uporabniku stabilen in sodoben operacijski sistem. Okrog Ubuntuja je tudi dobro razvita in številčna skupnost, vključujoč tudi forume.
Kubuntu in Xubuntu sta uradna podprojekta projekta Ubuntu; prvi namesto namizja GNOME uporablja KDE, drugi pa XFCE. Edubuntu je tudi uradni podprojekt, ki je zasnovan za šolsko okolje in naj bi bil primeren tudi za otroke, da bi ga uporabljali doma.
Ubuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004 (Ubuntu 4.10). Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. Za razliko od nekaterih drugih na Debianu temelječih distribucij, je Ubuntu, tako kot Debian, ostal zvest načelu, da uporablja prosto programje kjerkoli je to možno.
Trenutno razvoj Ubuntuja sponzorira Canonical Ltd. 1. julija 2005 sta Mark Shuttleworth in Canonical Ltd ustanovila Fundacijo Ubuntu in zagotovila začeten sklad 10 milijonov dolarjev. Namen fundacije je zagotoviti, da bo podpora za Ubuntu na voljo 3 leta za namizno različico in 5 let za strežniško različico ter omogočiti razvoj novih različic Ubuntuja, da bo ostal še naprej na voljo kot prosta in odprtokodna programska oprema. Fundacija se je tudi zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.
2. FeriX
FeriX je distribucija operacijskega sistema Linuxa, na katerem je zbrana programske opreme potrebna v tehniki, predvsem elektrotehniki. Pripravili so jo študentje elektrotehnike na Univerzi v Mariboru.
3. Linux
Linux je prost operacijski sistem podoben Unixu s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno s Splošnim dovoljenjem GNU (GNU General Public License (GPL)). Kljub monolitični zgradbi jedra je dinamičnost omogočena z nalaganjem oz. odstranjevanjem posameznih modulov. Podpira večprocesorski način, številne datotečne sisteme, možnost izbire razvrščevanj, razširitve pomnilniške enote do 4 GB ali več. Velja za sodobno večopravilno jedro, zasnovano po zamislih iz knjige Operating Systems: Design and Implementation, avtorja Andrewa Stuarta Tannenbauma, profesorja računalništva na Svobodni univerzi v Amsterdamu in tvorca MINIX-a. Uživa podporo (finančno in kadrovsko) podjetij, kot so Sun Microsystems, IBM in Novell.
Aprila leta 1991 je takrat 21-letni študent računalništva Linus Benedict Torvalds iz Helsinkov, pripadnik švedske manjšine na Finskem, začel pisati (najprej kot hobi) Minixu podoben operacijski sistem. 25. avgusta 1991 je v novičarski skupini comp.os.minix najavil svojo namero, sredi septembra (sodeč po datumih izvornih datotek 17. septembra) pa je na internetu objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni zanesenjaki z vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica 1.0.0 je izšla leta 1994, pomemben mejnik predstavlja leto 1996, ko naj bi z različico 2.0.0, Linux postal primeren tudi za običajne uporabnike, ne le za poznavalce (v žargonu »geeki«). Takrat je Linus tudi zaščitil blagovno znamko Linux. Danes je aktualna različica 2.6. Do sedaj je bil Linux bolj ali manj uspešno prenesen na več ali manj vse obstoječe računalniške arhitekture (»od zapestne ure do velikih superračunalnikov«), njegova priljubljenost še kar narašča, skorajda vsako podjetje, ki na področju informacijske tehnologije kaj pomeni, ga jemlje zelo resno.
4. Unix
Unix je prenosljiv večopravilni večuporabniški računalniški operacijski sistem. Prvotno ga je razvila skupina v Bellovih laboratorijih (Bell Labs) podjetja AT&T na čelu s Kenom Thompsonom, Dennisom MacAlistairom Ritchiejem in Douglasom McIlroyem. Verjetno najbolj znan prost operacijski sistem podoben Unixu je Linux, ki ga ne smemo enačiti z Unixom. Njegovo jedro je namreč napisano na novo iz nič in nima nobene zveze z AT&Tjevim Unixom iz 70. let 20. stoletja, zato ni upravičeno do imena Unix.