UČNE TEŽAVE

Učne težave delimo na splošne in specifične, oboje pa se razprostirajo na kontinuumu od lažjih, zmernih do izrazitih; od enostavnih do kompleksnih ter od kratkotrajnih do tistih, ki trajajo vse življenje. Nekateri učenci imajo samo splošne učne težave, nekateri le specifične, mnogi pa imajo težave obeh vrst.

(povzeto po: Koncept dela Učne težave v osnovni šoli, str. 8)

Splošne učne težave

Učenci s splošnimi učnimi težavami imajo pri osvajanju znanj in spretnosti pri enem ali več izobraževalnih predmetih mnogo večje težave kot njihovi vrstniki. Te težave lahko nastanejo zaradi različnih notranjih (podpovprečne ali mejne intelektualne sposobnosti, senzorne okvare ipd.) ali zunanjih dejavnikov (neustrezne metode poučevanja, neustrezno socialno-kulturno okolje …).

Specifične učne težave

Izraz specifične učne težave (v nadaljevanju SUT) označuje zelo raznoliko skupino motenj, ki pa imajo nekaj skupnih značilnosti:

Ø kažejo se z zaostankom v zgodnjem razvoju ali pa v izrazitih težavah na naslednjih področjih: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija (jezik, govor), branje, pisanje, pravopis, računanje, socialna kompetentnost in emocionalno dozorevanje;

Ø so notranje narave, kar pomeni, da so nevrofiziološko pogojene, vendar niso primarno pogojene z vidnimi, slušnimi ali motoričnimi okvarami, z motnjami v duševnem razvoju, čustvenimi motnjami in tudi ne z neustreznimi okoljskimi dejavniki, čeprav se lahko pojavljajo skupaj z njimi;

Ø vplivajo na zmožnost interpretiranja zaznanih informacij in/ali povezovanja le-teh ter tako posledično ovirajo učenje veščin branja, pisanja, računanja;

Ø lahko izhajajo iz genetske variacije, nastanejo lahko zaradi raznih biokemičnih dejavnikov ali dogodkov v obdobju pred ali po rojstvu ali katerihkoli drugih dogodkov, ki imajo za posledico nevrološko oviranje;

Ø lahko vplivajo na učenje in vedenje vsakega posameznika, vključno s tistimi, ki so povprečno ali nadpovprečno inteligentni;

Ø se lahko pojavljajo v vsakem življenjskem obdobju.

Otroci s specifičnimi učnimi težavami imajo pogosto delne sposobnostne okrnjenosti, zaradi katerih je njihovo šolsko delo manj učinkovito od pričakovanja glede na njihove intelektualne zmogljivosti. Pogosto se srečujejo s kratkotrajno pozornostjo, miselno neurejenostjo in neprožnostjo, šibko zmožnostjo pomnjenja, hitro in čezmerno utrujenostjo ter z gibalno nespretnostjo.

Zaradi omenjenega se lahko pojavijo težave pri branju, pisanju, pri govoru in jeziku, pri dojemanju osnovnih logično matematičnih pojmov, pri pridobivanju in razvoju motoričnih spretnosti … Značilno za otroke s SUT je, da nimajo težav pri vseh šolskih predmetih, temveč le pri nekaterih. Tudi pri posameznih predmetih težave niso vedno enako izrazite, temveč so opazna izrazita nihanja učinkovitosti pri enem samem predmetu. V tem se razlikujejo od otrok s splošnimi učnimi težavami, ki imajo navadno stalne učne težave pri večini predmetov.

Med specifične učne težave spadajo:

Ø DISLEKSIJA

Ø SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE PRI MATEMATIKI (DISKALKULIJA)

Ø MOTNJE POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOST

Ø GOVORNO JEZIKOVNA MOTNJA (DISFAZIJA)

Ø DISGRAFIJA

Ø DISPRAKSIJA

Ø NEVERBALNE SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE

Prisotnost SUT dokazujemo s pomočjo petih kriterijev (Koncept dela Učne težave v osnovni šoli str. 9):

- Prvi kriterij – neskladje med učenčevimi splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in njegovo dejansko uspešnostjo na določenih področjih učenja.

- Drugi kriterij – obsežne in izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in/ali računanju (pri eni ali več osnovnih štirih šolskih veščinah), ki so izražene do te mere, da učencu onemogočajo napredovanje v procesu učenja.

- Tretji kriterij – učenčeva slabša učna učinkovitost zaradi pomanjkljivih kognitivnih in metakognitivnih strategij (sposobnost organiziranja in strukturiranja učnih zahtev, nalog) ter motenega tempa učenja (hitrost predelave informacij in usvajanja znanja).

- Četrti kriterij – motenost enega ali več psiholoških procesov kot so pozornost, spomin, socialna kognicija, percepcija, koordinacija, časovna in prostorska orientacija, organizacija informacij...

- Peti kriterij – izključenost okvar čutil, motenj v duševnem razvoju, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne različnosti in neustreznega poučevanja kot glavnih povzročiteljev težav pri učenju.

Viri:

Koncept dela Učne težave v osnovni šoli (2005). Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad za razvoj šolstva. Ljubljana.

Specifične učne težave otrok in mladostnikov (2002). Prepoznavanje, razumevanje, pomoč. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Ljubljana.

Žerdin, Tereza in sodelavke: Težave, težavice, učne motnje (1991). Pomurska založba.

Pripravila Suzana Erjavec