DISGRAFIJA

 

 

 

Tako kot se otroci razlikujejo na drugih področjih, se tudi na področju razvoja grafomotorike. Razlike v drži pisala in kakovosti risb lahko opazimo že v zgodnjem otroštvu, vendar pa lahko o motnjah grafomotorike govorimo tedaj, ko opazimo naslednje posebnosti pri pisanju in pri otrokovih pisnih izdelkih (povzeto po T. Žerdin: Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja):

 

 

1.  POLOŽAJ TELESA, ROKE IN  DRŽANJE PISALA

Ø    napet položaj pri pisanju,

Ø    pretirana sklonjenost nad zvezek,

Ø    trup in glava sta zasukana,

Ø    otrok pogosto glavo podpira z roko ali pa jo nanjo naslanja,

Ø    včasih se z roko oprijema stola,

Ø    roka je potisnjena s komolcem navzven in je v ramenu dvignjena,

Ø    pri pisanju roko v zapestju obrača, jo dviga in prestavlja,

Ø    nepravilen prijem pisala (npr. z dvema prstoma, z vsemi petimi, tik nad konico ali več centimetrov nad njo).

 

 

2.  PISNI IZDELKI

a) Orientacija

Ø    Otrok nima prave orientacije v zvezku (piše na začetku, nato v sredini ali zadaj; izpušča strani, liste, vrste; poteze črk vleče v obrnjeni smeri; piše besede od leve proti desni; črke ne ležijo na črti …).

 

b) Velikost črk

Ø    črke so različno velike, neurejena so razmerja med deli črk,

Ø    črke oz. besede so enkrat stisnjene, naslednjič razpotegnjene …

 

c)  Presledki

Ø    presledki so enkrat veliki, drugič majhni;

Ø    opazno je, da otrok enkrat vrstice izpušča, drugič  ne.

 

d) Oblikovanje črk in pomnjenje oblike

Ø    otrok si ne more zapomniti oblike črk, s težavo jih oblikuje, ne ve, kje bi črko začel pisati,

Ø    črke težko povezuje med seboj,

Ø    okrogle poteze so oglate, črtice in strešice so nesorazmerno velike,

Ø    celoten rokopis je na pogled neurejen in slabo berljiv.

 

 

 

Tudi grafomotoriko je mogoče izboljšati z vajami. Otrok se nauči pravilnega sedenja in drže pisala (triprstni prijem) ter z različnimi vajami izboljša orientacijo ter gibljivost roke.

 

 

 

 

 

Nekaj priporočil pred pisanjem:

 

 

Ø    Pred začetkom pisanja naj bo otrok umirjen in sproščen.

Ø    Razgiba naj roko v vseh sklepih, še posebej v zapestju.

Ø    Pravilno naj sedi in sicer na primerno visokem stolu in ob primerno visoki mizi. Stopala morajo biti ob poključenih nogah na tleh, oba komolca pa na mizi.

Ø    Pri pisanju naj z neprednostno roko drži zvezek, da se mu med pisanjem ne premika. Roka, s katero piše, naj do komolca sproščeno leži na mizi. Med pisanjem naj jo premika od leve proti desni.

Ø    Pisalo mora držati s pincetnim prijemom, med tremi prsti – palcem, kazalcem in sredincem in sicer približno dva centimetra nad konico. Vrhnji del pisala mora ležati na robu dlani med palcem in kazalcem.

 

 

 

 

 

 

 

 

Viri:

 

Bavčar, H., Lavrenčič, A. (1995): MOS vaje motorike, orientacije in smeri. Priročnik za učitelje in starše. OŠ Ajdovščina. Str. 12–13.

 

Žerdin, T. (2003): Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Svetovalni center za otroke mladostnike in starše in društvo BRAVO. Ljubljana. Str. 135–138.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                                                                                          Pripravila Suzana Erjavec