So druga najbolj številna skupina živali (red) na Zemlji. Zaradi svojih raznoliko obarvanih kril pa tudi že od nekdaj privlačijo ljudi. Z njimi se ukvarja veja biologije lepidopterologija. Uvrščamo jih v deblo mnogočlenarjev Polymeria, poddeblo členonožcev Arthropoda in razred žuželk Insecta.

Ker so tako barviti, je logično, da metulji razmeroma dobro vidijo (fasetne oči). In to velikokrat precej drugačne barve kot ljudje. Vidijo namreč ultravijolično, pa tudi polarizirano barvo. Krila marsikaterega metulja pod UV svetlobo pokažejo povsem drugačne barve. Še posebno dobro pa metulji vohajo. Čutilo za voh se nahaja na tipalkah. Predvsem pri nočnih metuljih so zato pri samčkih tipalnice zelo velike.

Poln velikih preobratov pa je njihov življenjski ciklus - popolna preobrazba. Sanica odloži jajčece na rastlino (običajno), s katero se potem hrani izlegla gosenica. Veliko gosenic je glede prehrane zelo zbirčnih - le liste ene vrste rastline. Odrasla gosenica se zabubi (na rastlini ali na tleh) in znotraj še zadnjič preobrazi. Ko buba razpoči, končno sončni žarki obsijejo odraslega metulja. le ta se ne bo več hranil z listi, temveč le s nektarjem (večina).

Pri nas znanost pozna do sedaj preko 180 vrst dnevnih ter preko 1200 nočnih metuljev. Največ lahko vsak interesent o njih spozna iz odličnega slikovnega vodnika Jurija Kurilla "Metulji Slovenije" (DZS, 1992).