Trije različni pristopi k programu dajejo večjo možnost uporabe kot običajni enotni pristop za vse. Uporabnik lahko izbira naloge po področjih - jezikovnih spretnostih (Language, Vocabulary, Speaking, Writing, Reading, Listening), lahko zaupa strokovnemu teamu in njegovi izbiri nalog v lekcijah, večji raziskovalci pa se bodo odločili raje za igro - avanturo, kjer bodo poleg jezikovnih spretnosti uporabili še kakšne druge. Pri lekcijah je zelo zanimiva možnost, da lekcijo sestavi računalnik na podlagi testa, ki ga opravi uporabnik; učitelji pa bodo veseli možnosti, da oni sestavijo lekcijo iz nalog, ki so na razpolago. Kljub vsem tem možnostim je, po mojem mnenju,  program namenjen predvsem individualnemu delu in študiju. Za vključevanje v redni program v razredu je potrebno zelo natančno načrtovati delo in skrbno vrednotiti uporabnost vsebin z ozirom na besedišče, jezikovne funkcije, strukture.

Vsebine zajemajo predvsem vsakodnevne situacije, ki pa niso posebej izbrane za mladega uporabnika. Teksti in pogovori dajejo vtis avtentičnosti, so vir splošne kulture, pa tudi kulture angleško govorečega sveta. Gradiva, ki so na razpolago pri igri - avanturi, so polna podatkov o zgodovini krajev in držav. Teme so zelo različne in zanimive, vendar, žal, preveč resne: zelo težko je najti kakšen kanček humorja ali vsaj nenavadnosti, kar bi mladega in ne tako mladega uporabnika še posebej razveselilo in ga motiviralo, mu dalo misliti in mu burilo domišljijo.

Program vsebuje večino jezikovnih struktur, ki so predvidene za pouk angleškega jezika v osnovni šoli, vendar se pojavljajo v drugačnih kontekstih. Precej različno je besedišče, pravtako govorne funkcije.

Najbolj učinkovito bi bilo individualno delo doma ali v knjižnici - kot utrjevanje in nadgrajevanje znanja med počitnicami. Če naj bi bilo delo s programom del rednega pouka, potem je potrebna premišljena izbira vsebin, natančna navodila za učenca ali dijaka. Ker učitelj lahko pripravi lekcijo po svoji izbiri, je mogoče delo na različnih nivojih. Nekateri učenci raje delajo v dvojicah kot individualno, pri nalogah z možnostjo snemanja pa je idealno individualno delo.

Učitelj bi se moral najprej temeljito seznaniti z vsebino in možnostmi programa. Sama bi program uporabljala kot dodatno gradivo predvsem pri dodatnem pouku: za slušno razumevanje (telefonska tajnica, radio, video), dograjevanje jezikovnih funkcij, utrjevanje besedišča (križanke), uporabo slovničnih struktur v novi situaciji. Osebno bi opcijo vrednotenja znanja uporabljala zgolj kot informacijo za učence in povratno informacijo za načrtovanje bodočega dela, nikoli pa za ocenjevanje.

Grafična podoba je prijetna in pregledna.

Priznati je treba, da so sestavljalci skrbno pretehtali izbor stavkov, primerov; se potrudili, da se možni odgovori pojavljajo vedno v spremenjenem vrstnem redu. Bogate so tudi povratne informacije o uspešnosti uporabnika. Program se mi zdi predvsem uporaben za knjižnice in izobraževalne centre, ki lahko vire izobraževanja prosto izbirajo, pa za individualnega  uporabnika in študij doma. Za uporabo pri rednem pouku v osnovni in srednji šoli je potrebna skrbna učiteljeva presoja, kdaj in kako program vključiti. Za nemoteče delo je nujna uporaba slušalk. Za šole bi pomenil nakup večjega števila zgoščenk velik finančni zalogaj, zato bi bilo treba razmišljati o mrežni verziji programa.