NEKAJ O GOZDU…

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Gozdovi pokrivajo 1.142.869 hektarjev, kar je 56% celotnega ozemlja Slovenije. V Evropi sta bolj gozdnati le še Finska in Švedska. Od drevesnih vrst med listavci prevladuje predvsem bukev in med iglavci smreka. Vsak gozd kaže nekoliko drugačno podobo in ima svoje značilnosti in posebnosti.

Na sestavo gozda vplivajo predvsem:

  • klima,
  • mikroklima ( odvisna je predvsem od ekspozicije oziroma lege strani neba, nagiba, toplotnih obratov…),
  • matična podlaga in zgradba tal,
  • človeški posegi,
  • geografska širina, dolžina in višina

 

Gozd na svojem prerezu kaže
značilno slojevitost:

·         Sloj drevesnih krošenj, ki tvori nekakšno streho gozda. Veje in listi zadržujejo vplive vetra, poleti blažijo pripeko v jesenskem času zadržujejo toploto. Krošnje dreves nudijo zavetje mnogim pticam.

·         Sloj debel povezuje krošnje dreves s koreninami in tlemi. Pod debli najdemo različne vrste zajedavcev in ptice duplarice.

·         Sloj podrasti tvori grmičevje in mladike dreves, ki se vzpenjajo proti svetlobi.

  • Zeliščni sloj predstavljajo mahovi, glive, praproti in zelišča za katere so značilna zelena neolesenela stebla. Večina zelišč zacveti zgodaj spomladi, ko drevesa še niso olistana in je dovolj svetlobe.

Gozd opravlja tudi nešteto nalog:

·         vpliva na mikroklimo

·         hidrološka naloga – zadržuje vodo v tleh, uravnava vodni režim tal in varuje vodne vire

·         varovalna naloga–na strmih pobočjih preprečuje erozijo, snežne in zemeljske plazove

·         predstavlja življenjski prostor živali in rastlin, ter zagotavlja pestrost živalskih in rastlinskih vrst

·         oskrbuje ozračje s kisikom

·         vsebuje in varuje naravno in kulturno dediščino

·         daje možnosti za rekreacijo in sprostitev

·         poučna in estetska naloga

·         vir surovine-lesa in ostalih gozdnih sadežev: borovnice, kostanj in gobe