VEGETACIJA NA POSEKI

	Prisotnost izrazito svetloljubnih in pionirskih drevesnih vrst kot sta breza, rdeči bor in trepetlika in obilna zeliščna plast, nas opozarja da se je na tem mestu v preteklosti verjetno nekaj zgodilo. Te vrste dreves so z izjemo velike potrebe po svetlobi, glede življenjski pogojev nezahtevne, obenem pa imajo veliko življenjsko moč.
Na tej točki se te drevesne vrste pojavljajo predvsem zaradi siromašenja tal. Na sicer bukovih rastiščih se je marsikje do nedavnega bukev pretirano izsekavalo tako, da je v sestoje prišlo preobilje svetlobe.
	Hkrati se je tudi steljarilo, kar pomeni, da so bukovo listje grabili za steljo živini, z mladimi bukovimi listi pa so krave tudi krmili (tako krmljenje krave naj bi dalo mleko z rumeno zlato smetano). Na ta način so gozdna tla izgubljala organske snovi in s tem tudi rodovitnost.
Na tako opustošeni in goli površini se naenkrat bistveno spremenijo vsi ekološki dejavniki, gozdno rastišče se je poslabšalo, temu pa sledi drugačen razvoj vegetacije.Na takšnih tleh poleg zgoraj omenjenih drevesnih vrst najdemo praprot in resje.
	Izoblikovala se je drugotna gozdna združba na poseki, ki jo bo v naslednji življenjski dobi gozda zopet nadomestila klimaksna gozdna združba, to je tista, ki je na vrhu razvojnih stadijev vegetacije.