POMEN GLIV KOT RAZKROJEVALCEV
PRI KROŽENJU SNOVI V NARAVI

Med glive ne sodijo samo gobe, ampak tudi različne vrst gliv, ki jih najdemo v plesnivih sirih. Vsi verjetno zelo dobro poznate krušno plesen, ki se razvije kot siva prevleka na kruhu. Za farmacevte in bolnike pa je pomembnejša čopičasta plesen, iz katere so izolirali antibiotik penicilin. V prehrambeni industriji kot sta pekarstvo in proizvodnja alkoholnih pijač pa so nepogrešljive glive kvasovke, ki v procesu alkoholnega vrenja razgradijo sladkor v alkohol in ogljikov dioksid.

Najvišje razvite glive so gobe – to je nadzemni del glive, ki je zgrajen iz beta in klobuka. V klobuku nastajajo trosi, s katerimi se razmnožujejo, zato ta del imenujemo plodišče. Podzemni del se imenuje podgobje, ki ga tvorijo prepleti tankih belih nitk v tleh.
	Glive živijo na kopnem, vendar potrebujejo veliko vlage, zato je resničen pregovor, da rasteš kot goba po dežju. Glive niso rastline, saj nimajo klorofila in v njih ne poteka fotosinteza. Glede načina prehranjevanja glive delimo na : · GNILOŽIVKE , ki se hranijo z ostanki odmrlih rastlin in živali. Razkrajajo listni opad, odmrl les, odmrle živali in sodelujejo pri vračanju mineralnih snovi v kroženje. · ZAJEDAVKE se naselijo še na živa drevesa in razgrajujejo njihov les, kar povzroči trohnjenje debla in propad drevesa. Zajedavstvo ali parazitizem ni enakovreden odnos, saj zajedavec živi na račun gostitelja. Zajedavec ima korist gostitelj pa škodo. · MIKORIZNE GLIVE živijo v simbiozi z drevesnimi vrstami in tvorijo splet in povezavo rastlinskih korenin dreves s podgobjem gliv. Povezava je koristna za oba partnerja in jo imenujemo tudi sožitje. Posamezne drevesne vrste živijo v mikorizi z določeno vrsto glive, npr. breza z brezovim dedom. Gliva s svojim podgobjem, ki ga tvori preplet nitk ali hif, prepreda humusna gozdna tla , razgrajuje odmrle ostanke organizmov do mineralnih snovi, ki jih nato raztopljene v vodi črpa iz tal.
V območju mikorize (prepleta korenin in podgobja glive) prehaja voda z raztopljenimi mineralnimi snovmi v srkalni del koreninskega vršička. V zelenih listih drevesa med fotosintezo nastajajo hranilne snovi, potrebne za rast in razvoj rastline. Del teh snovi potuje po žilnem sistemu do korenin in preko mikoriznega spleta v glivo. Brez povezave glive s koreninami drevesa, glive ne bi razvile nadzemnih delov, oziroma če povemo zelo enostavno, jurček ne zraste, če ni v simbiozi s hrastom ali bukvijo.
Mikoriza pa ima še dodaten pomen za drevo, saj nitke gliv tvorijo zaščitni plašč, ki deluje kot mehanska pregrada pred vdorom strupenih snovi in bakterij v korenino. S prepletom hif pa se tudi veča aktivna površina, na kateri drevo črpa vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi. S pretiranim gobarjenjem in uničevanjem gob škodujemo tudi drevesom. Ena vrsta glive je s podgobjem povezana z večjim številom dreves. Zaradi onesnaženosti tal in zraka pa mnoge mikorizne glive propadajo, s tem pa je prizadet celoten gozdni ekosistem.