RAZVOJNE FAZE GOZDA

Običajno v gozdu ločimo več različnih razvojnih faz, ki jih ločimo ne le glede na starost, temveč predvsem glede na velikost dreves in z velikostjo povezane odnose med njimi. Razvojne faze gozda si sledijo po naslednjem vrstnem redu: za vznik, mladje, gošča, letvenjak uporabljamo tudi skupni izraz to je razvojna faza mladovja. Tem fazam sledijo še drogovnjak, debeljak in sestoj v obnavljanju. V zadnji razvojni fazi se že pojavi prva in tako je življenjski krog gozda sklenjen.

Vsaka razvojna faza ima svojo lastno notranjo dinamiko, tekmovanje za prostor, svetlobo in hranilne snovi v tleh. S poznavanjem notranje dinamike posameznih faz gozda, gozdarji z dodatnimi gozdno-gojitvenimi ukrepi usmerjajo razvoj gozda.

	Gozd je dosegel svojo zrelo fazo, število na enoto površine je majhno, v boju za prostor in svetlobo so ostala samo drevesa, ki so bila uspešnejša. Sklep krošenj je sklenjen, zaradi pomanjkanja svetlobe je zelo slabo razvit sloj podrasti in zelišč. Zgodaj spomladi, ko so drevesa še ne olistana in so svetlobne razmere ugodne, poženejo in zacvetijo številna zelišča: podlesna veternica, pasji zob, žefran… Ko listje dreves prekini dotok svetlobe, večina zelišč že zaključi svoj življenjski krog.
Tu poteka intenzivna borba za svetlobo in prostor. Število osebkov je veliko, mnogi od njih bodo izpadli po naravni poti že v nekaj letih.