SMREKOV NASAD IN "ŠKODLJIVCI"

Sestojem ene drevesne vrste, ki jih je osnoval človek, pravimo tudi monokulture. Umetno osnovani donosi smreke dajejo hitre in visoke donose lesa, vendar ima tak način gospodarjenja tudi kopico stranskih, negativnih posledic.
		Zaradi neupoštevanja zakonitosti rastišča se poruši biološko ravnotežje. Pogosto se pojavljajo različne naravne ujme, snegolomi, žledolomi in vetrolomi.
V mehansko prizadetih sestojih se pojavi obilo hrane za točno določeno vrsto žuželk - našem primeru za smrekove podlubnike. Najpogostejša, nevarna in zato poznana med podlubniki sta mali in veliki smrekov lubadar. V normalnih razmerah napadata le oslabljeno drevje. Če pa zaideta v monokulture, kjer je “hrane” obilo, se sicer najprej naselita na poškodovanem drevju, vendar se kmalu tako namnožita, da ogrožata tudi zdravo drevje.
Drevesu, ki ga je napadel lubadar, gozdarji v žargonu rečejo tudi “lubadarica”.	Kjer se lubadarji preveč razmnožijo, gozdarji postavijo kontrolno-lovne pasti. V njih so posebni pripravki feromoni, ki z značilnim vonjem privabljajo žuželke v past.