Opis kraja

V sklopu Upravne enote je po statističnih podatkih skupno število 33 naselij.
Seznam naselij za občino Mislinja:

Huda luknja

  • Dovže
  • Gornji Dolič
  • Kozjak
  • Mala Mislinja
  • Mislinja
  • Paka-del
  • Razborca
  • Srednji Dolič
  • Šentilj pod Turjakom
  • Tolsti vrh pri Mislinji
  • Završe  

 

Mislinja – (598m, 1661 prebivalcev, sedež občine)

Mislinja je gručasto naselje ob cesti Velenje-Slovenj Gradec. 
Naselju pripadajo zaselki Vovkarje, Straže, Movže, Šentlenart in 
novejši urbani deli Sejmišče, Prisoje, Šolska, Gozdarska in Pohorska cesta.

Vzhodno od naselja je do začetka 20. stol. delovala fužina. 
Že v antiki je vodila skozi kraj rimska cesta Celeja-Colatio-Virunum, 
v srednjem veku pa pomembna cesta Slovenjske Konjice-Vitanje-Straže-Slovenj Gradec, 
ob kateri sta se razmahnila trgovina in tovorništvo.

Konec 16. stol. se je začelo razvijati fužinarstvo in že v 18. stol. 
je bil to najmočnejši železarski obrat na slovenskem Štajerskem. 
V 19. stol. so mislinjske fužine prehitele tedaj že industrializirane Štore. 
Ko so zgradili še posebno ozkotirno železnico za prevoz lesa, 
je v Mislinji nastalo eno izmed največjih lesnopredelovalnih središč na Slovenskem. 
V začetku 20. stol. so mislinjske obrate preusmerili v lesno predelovalno industrijo 
(tovarna lepenke, sodarna, elektrarna). 
Vse to je pripomoglo tudi k modernizaciji kraja (meščanske hiše). 

Mislinja (razglednica iz l.1942)

Sv. Lenart

Vrh mislinjskega klanca (600m) stoji podružnična cerkev Sv. Lenarta, 
ki se prvič omenja l. 1476, ko so jo požgali Turki. Sedanja cerkev je iz leta 1652. 
Med poznobaročno opremo izstopajo glavni in stranska oltarja, 
dela J. J. Mersija iz leta okoli 1770 ter kakovosten križev pot, 
ki je le deloma ohranjen. Med zaselkoma Vovkarje in 
Straže stoji podružnična gotska cerkev Sv. 
Ahaca iz leta okoli 1470. Gotski zvon iz leta 1478 je iz bližnje cerkve Sv. Urha 
na Dovžah in je eden najstarejših na Slovenskem.  

 

 Okolica

Dovže – (350 prebivalcev, severozahodno 5km) sestavljata gručasta zaselka 
Spodnje in Zgornje Dovže, ki stojita na vršaju potokov Dovžanke in Turičnice. 
O naselju v antiki pričajo odkopani temelji ville rusticae, 
verjetno last legionarskega veterana, in nekaj grobov. 
V Zgornjih Dovžah stoji podružnična cerkev Sv. Ulrika, 
ki se prvič omenja leta 1336, čeprav je verjetno nastala že konec 13. stol. 
V kraju sta dve slopasti znamenji. Prvo, kužno znamenje, stoji  v bližini cerkve, 
drugo pa sredi kraja in je verjetno iz 17. stol. 
Ob Turičnici in na Dovžanki je bilo včasih več kot 40 mlinov. 
Zdaj pa so ohranjeni le še ostanki.

 

Dovže

Grad Valdek

Gornji Dolič – (543 prebivalcev, južno 2km) je razloženo naselje z gručastim jedrom 
ob odcepu ceste Velenje-Slovenj Gradec proti Vitanju. 
Skozi kraj je v rimski dobi potekala cesta Celeja-Colatio-Virunum. 
Prometna pot se je ohranila še v srednji vek. 
Za varnost ceste so nad dolino reke Pake zgradili »grad Valdek«, 
ki se prvič omenja leta 1140.  

Kozjak – (452 prebivalcev, južno 9 km) je razloženo hribovsko naselje samotnih kmetij na severnem pobočju Paškega Kozjaka, med grebenom Basališče (1272 m) in Srednjim Doličem v dolini Pake. Pod strmim vrhom Irštajna (848 m) je stal »grad Hirschenstein«, ki je bil verjetno le vojaška utrdba brez zemljiške posesti. Prvič se omenja šele leta 1404, ko je bil že zapuščen. Ohranjen je del zidu, ostanki manjše zgradbe in dva še razvidna krožna jarka. V bližnji cerkvi Sv. Mohorja še hranijo zvon, ki izvira iz gradu. Podružnična romarska cerkev Sv. Mohorja in Furtunata je bila zgrajena v drugi polovici 13. stol. V pritličju zvonika so še ohranjene furlanske freske iz leta okoli 1400, ki sodijo med najkvalitetnejše primere stenskega slikarstva na Koroškem. Cerkev Sv. Jošta je na Paškem Kozjaku. V bližini so štiri znamenja. Na Paškem Kozjaku je tudi podružnična šola in spomenik NOB. Med šolo in cerkvijo poteka meja med občinama Mislinja in Velenje.

Mala Mislinja – (165 prebivalcev, severno 4 km) 
je razloženo hribovsko naselje samotnih kmetij 
na JZ pobočjih Pohorja pod Črnim vrhom (1543 m). 
V kraju je etnološka zanimivost Tisnikarjev kmečki mlin.  

Tisnikarjev mlin

Paka – (55 prebivalcev, jugovzhodno 14 km) je razloženo hribovsko naselje samotnih kmetij na JZ pobočju Pohorja v povirju Pake in Jesenice. Del naselja leži v občini Vitanje.

Velika Kopa

Razborca – (131 prebivalcev, severozahodno 9 km) je razloženo hribovsko 
naselje samotnih kmetij na slemenu med potokoma Turičnica in Dovžanka. 
Deli se na Spodnjo in Zgornjo Razborco. V najvišjem delu, 
pod Veliko Kopo (1542 m), stoji planinska koča Grmovškov dom in 
zimskošportni center Kope s smučišči (7500 m žičnic in 8 km urejenih prog) in 
naseljem počitniških hišic. 
V kraju so etnološke zanimivosti: 
Nogarjev kmečki mlin, dvojni kozolec, 
Lušenčeva domačija in vodnjak pri Zg. Šavcu.  

Srednji Dolič – (268 prebivalcev, jugovzhodno 5 km) je razloženo naselje v dolini Pake ter na pobočjih Paškega Kozjaka in Pohorja z gručastim jedrom ob sotočju Polenice, Glažarice in Pake. Jedro je zaselek Šentflorjan ob župnijski cerkvi Sv. Florjana, ki se prvič omenja leta 1490. Ob cesti proti Vitanju stojita zidana Žagmajštrova kapela iz 18. stol. in Vidmarjev križ na mestu, kjer so francoske enote leta 1808 ustrelile tamkajšnjega župana. V kraju je podružnična osnovna šola in spomenika NOB.

Šentilj pod Turjakom – (265 prebivalcev, severozahodno 1 km) 
je razloženo naselje na JZ pobočjih Pohorja, 
z gručastim jedrom ob cerkvi. 
Jedro naselja je okrog župnijske cerkve Sv. Egidija, 
ki se prvič omenja leta 1296.
V kraju stojita kapela v spomin padlim v 1. svetovni vojni in 
spomenik NOB na pokopališču.  
 V kraju je osnovna šola.  

Šentilj

OŠ Mislinja

Skakalnice (poleti)

Tolsti Vrh pri Mislinji – (189 prebivalcev, zahodno 3 km) 
je razloženo naselje samotnih kmetij na slemenu 
med Mislinjskim grabnom na severu in dolino Pake na jugu v povirju potoka Polenica. 
Na severnem pobočju Turjaka so 15, 30, 60 in 90 metrske smučarske skakalnice, 
ki imajo zelo dobre snežne razmere (oblečene so tudi v plastiko). 
Od obrti je v kraju kovaštvo in obdelovanje lesa.  


Završe – (410 prebivalcev, jugozahodno 7 km) 
so razloženo naselje samotnih kmetij na odrastku vzhodnih Karavank, 
na slemenu nad dolinama potokov Mevlje na severu in Ponikve na jugu. 
Središče naselja je okrog župnijske cerkve Sv. Vida, ki se prvič omenja leta 1320. 
Nagrobniki sodijo v konec 1. ali začetek 2. stol. in 
so pomembni za preučevanje antične zgodovine Koroške, 
predvsem zaradi ohranjenih keltskih imen. 
Zahodno od Kranjčevega vrha (814 m) stoji na Slemenu 
poznogotska podružnična cerkev Sv. Ruperta, 
ki se prvič omenja leta 1496. 
V srednjem veku je skozi kraj potekala pot med Valdekom in Graško goro. 
Pomen izgubi leta 1829, ko so skozi Hudo luknjo zgradili novo cesto. 
Ob vhodu v jamo stoji spomenik v zahvalo nadvojvodi Janezu, 
ki je dal zgraditi cesto. 
V kraju sta spomenika NOB.  

 

Završe

Reka Mislinja – je desni pritok Drave, dolg 36 km. Povirje je pod osrednjim pohorskim slemenom Ostruščico (1498 m) in Kraguljiščem (1450 m). V zgornjem toku teče po ozkem Mislinjskem grabnu, od naselja Mislinja do izliva v reko Mežo pri Dravogradu se dolina močno razširi. Tu Mislinja zlasti po močnih deževjih pogosto poplavlja. Povprečni letni pretok je 7, 16 m3/s.

Šala:

Mislinja je v preteklosti spadala v Štajersko deželo. Zakaj ni mogla spadati pod Koroško?

Zato, ker bi bila potem MI SVINJA ali pa celo MI SVIJA.