Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.

Letošnji zaključek Bralne značke je za vse učence, ki so čez šolsko leto pridno brali, potekal v petek, 26. 4. 2024, kar je bil lep uvod v prvomajske počitnice.

S posebno obliko pripovedovanja je zgodbe s čudovitimi ilustracijami umetnice Nine Šulin podala pripovedovalka, kamišibajkarica in gledališka lektorica Metka Damjan.

Ker slike včasih povedo več kot besede, je združljivost le-teh čudovit likovno-literarni izdelek, katerega so ustvarjali tudi učenci od 5. do 9. razreda.

V 5. razredu so idejno podlago našli v pesnitvi Roke in tako po skupinah izdelovali svoje kamišibaje. Devetošolci so prav tako ustvarjali in razmišljali o tem, Kaj vse lahko objemam(o), kar je tudi naslov pesmi Vinka Möderndorferja.

Nastajajoče – ker so še v izdelavi – kamišibaje bodo tako predstavili mlajšim učencem ob koncu šolskega leta in s tem potrdili ne samo to, da branje buri domišljijo, temveč tudi, da domišljija ustvarja umetnost.