24. 4. DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE

julij 2024
P	T	S	Č	P	S	N
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29	30	31

Objavil Administrator / 24. aprila, 2024

Današnji dan obeležujemo dan brez zavržene hrane.

Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih problemov, ki nosi veliko finančno, etično in okoljsko ceno. Čeprav je ozaveščenost o problematiki zavržene hrane vse večja, še vedno med odpadki konča ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane. Da bi opozorili na problematiko in zmanjšali količino zavržene hrane sta pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola 24. april razglasila za Slovenski dan brez zavržene hrane.

V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za namen prehrane ljudi, prav tako je odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.

Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v 267-ih Bohinjskih jezerih.

Zavedati se moramo, da s tem ko zavržemo hrano, ne zavržemo samo tistega pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali tistega jogurta, na katerega smo v ozadju hladilnika pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo energijo, ter delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane.

Povprečen Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, od približno 141 tisoč ton hrane, kolikor je v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitnega dela. Podatki kažejo, da so gospodinjstva odgovorna za nastanek polovice vse zavržene hrane v Sloveniji, raziskava Evropske komisije pa je pokazala, da s takšnim nepremišljenim ravnanjem s hrano vsako gospodinjstvo vrže stran okrog 250 evrov na leto.

Zamislimo se ob podatkih:

140.000 ton hrane vsako leto zavržemo v Sloveniji
68 kg hrane zavrže prebivalec Slovenije
52% vse zavržene hrane nastane v gospodinjstvih
33% hrane, ki jo kupimo konča v smeteh

Lani je Vlada RS tudi uradno sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Ključni namen aktivnosti ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov. Na ta dan potekajo različne aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane.

Globalno gledano 2 % hrane zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Teh količin zavržene hrane se pogosto niti ne zavedamo, a po drugi strani pomenijo resno grožnjo za naše okolje. Zavržena hrana namreč vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj zavržki hrane pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.

Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ – v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.

Ob tem dnevu je ključno širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati.

Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tako:

da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej.
naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in
ne kupujemo prevelikih količin hrane.
razlikujmo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«.
kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.

Lahko pa tudi pristopimo k zavezi, da:

Bomo odgovorno, premišljeno in preudarno ravnali s hrano, ki jo kupujemo, shranjujemo in uživamo.
Da bomo poskrbeli za to, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna in jo lahko še uporabimo.
Da bomo družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge, ki lahko primaknejo svoj delček k cilju pobude, informirali in spodbujal k zmanjševanju količin zavržene hrane.

Zbudimo svojo HRANOZAVEST ter s hrano ravnamo varčno.