Zaprto

Zavedamo se problematičnega stanja Mariborskih kopališč. Načrti in nameni so sledeči:

MARIBORSKI OTOK
Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi, največji rečni otok v Sloveniji ter edini, ki ni tipično prodnat. Narava Mariborskega otoka je varovana po lokalnem in več državnih predpisih. Na otoku so namreč našli več kot 330 rastlinskih vrst in popisali 70 vrst ptic, prav tako je velika pestrost gliv. Poleg navedenega ima otok velik pomen za oskrbo s pitno vodo za SV Slovenijo, saj na otoku načrpana voda služi za bogatenje podzemne vode na Vrbanskem platoju. Območje otoka sodi v VVO 0 in VVO1, kjer veljajo najstrožje omejitve glede posegov v prostor.
Območje Mariborskega otoka je potrebno celovito urediti in opremiti kot mestne zelene površine, ki so del »Zelenega obroča mesta«. Otok s kopališčem, parkom, valobranom in gozdom je potrebno obravnavati kot celoto.
Namen investicijskega projekta je izpeljati investicijo v rekonstrukcijo in obnovo obstoječega mestnega kopališča Mariborski otok v skladu s najsodobnejšimi in ekološko prijaznimi standardi zajetimi v Pravilniku o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih (Ur. l. RS, 59/2015).
Na Mestno občino Maribor je prispela pobuda oziroma Vloga o zainteresiranosti za celovito prenovo in upravljanje kopališča Mariborski otok s pripadajočimi objekti.
Mestna občina Maribor bo v skladu z zakonodajo preverila smotrnost oziroma izvedla predhodni postopek za izvedbo javno – zasebnega partnerstva. V ta namen želi naročnik v skladu z zakonodajo pripraviti dokument identifikacije investicijskega projekta za celovito prenovo in upravljanje kopališča s pripadajočimi objekti v skladu z Zakonom o javno - zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 z nadaljnjimi spremembami, Uradni list Evropske unije, št. 317/07 in 314/09);

KOPALIŠČE PRISTAN (obnova in rekonstrukcija starega 25-metrskega bazena)
Že kar nekaj let se je opažalo na konstrukciji 25 metrskega bazena močno dotrajanost in korozijo primarne konstrukcije. V letu 2013 pa so te poškodbe in dotrajanost postale resnično kritične. Zato je Svet zavoda Športni objekti Maribor, ki je upravljalec kompleksa Pristan sprejel sklep o obveznem strokovnem ogledu in pregledu konstrukcije bazenske ploščadi kot tudi samega bazena.
Splošne ugotovitve preglednikov so potrdile, da je konstrukcija bazenske ploščadi predvsem v spodnjem delu zaradi starosti in posledic karbonatizacije in kontaminacije s kloridi v vseh letih nepretrgane uporabe praktično tako poškodovana, da je na nekaterih mestih že konstrukcijsko gledano statično porušena. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je na večini površine s spodnje strani prišlo do odstopa spodnje zaščitne plasti betona od armature, ki je na teh mestih popolnoma korodirana in ni več v svoji funkciji.
Strokovnjaki v sklepnem delu poročila ugotavljajo, da je verjetno dolgoročno najbolj smiselno, da se ob sanaciji sedanjega stanja zamenja celotna konstrukcija bazena s pripadajočimi inštalacijami ter se ob tem izvede tudi temeljita rekonstrukcija kletnih prostorov okoli bazena. Ta celotna prenova naj se izvede skladno z vsemi novimi tehničnimi standardi, ki trenutno veljajo za tovrstne projekte.
Kot smo že omenili je cilj izdelave investicijske dokumentacije izvedba sanacije 25 metrskega bazena, konstrukcije, bazenske tehnike in energetske sanacije. V tem primeru je potrebno izvesti kompletna rušitvena dela celotne bazenske ploščadi, temeljev bazenske školjke, plošče in bazenske školjke same ter alu bazenskega oboda. Le tako je možno prilagoditi tako konstrukcijo kot tudi profil dna bazena večji uporabnosti in racionalni rabi energije.

Dela se bodo začela, ko bodo urejena pravno premoženjske zadeve in zagotovljeni finančni viri.