invalid location provided
| KULTURNI MOST KAMNICA - OBERDIESSBACH |
 |
 |
 |
| Kulturni most | ||||||||||||||||||||||||||||
| Prispeval Danijel Korpar | ||||||||||||||||||||||||||||
| ponedeljek, 16. maj 2011, ob 22:05 | ||||||||||||||||||||||||||||
|
FOTOGALERIJA OBISKA V ŠVICI Peti dan:  Napovedane plohe so izostale, saj je bilo sončno jutro kot nalašč za odhod in se temni oblaki še niso uspeli prebiti iza planin. Pot nas je najprej vodila mimo Renskih slapov, katere smo si ogledali iz švicarske strani. Mogočen slap nas je dokončno predramil, prvi sendvič tega dne pa dodobra nahranil.Mimo Bodenskega jezera nas je pot popeljala v Friedrichshafen, rojstni kraj grofa Zeppelina, katerega zračna plovila so kraljevala na nebu v začetku 20. stoletja. Obisk Zeppelinovega muzeja je bil za nekatere zanimiv, za druge pa bolj trgovinica izpred s polmetrskimi svinčniki in prelivajočimi razglednicami. No ja, še za druge je bila izkušnja sladoleda večja od obojega prej naštetega. In tudi Tajda je bila vesela, ker se je približala letom, ko smeš voziti tudi avto  .Nato pa dokončno proti domu. Trije postanki do Kamnice, ki nas je pozdravila ob 23.07. Utrujene in polne vtisov. Povsem na kratko. Dokler nas ni spanec domačih postelj prikoval tja, od koder prihajamo.
Četrti dan:  Kot je bilo pričakovati, je to bil do sedaj najbolj sproščujoč dan. Avtobus je odbezljal proti Thunu in šele bližina jezera je ohladila zavore. Jutranja kava in okrepčilo je priklicalo ladjo, ki nas je popeljala v uro dolgo plovbo proti cilju - zobati železnici, ki nas je odpeljala nekam visoko, ampak še vseeno prenizko, zato smo se razdelili v gondole in hooop. Pa smo bli nad 2000m. No, nekaterim je to uspelo dvakrat. Zgleda, da se z višino veča količina ušesnega masla....pa se ni dobro slišalo.V soncu smo pomalicali in šele oblaki so nas spomnili, da bi se bilo prav čim prej odpeljati nazaj v dolino. Ampak samo do polovice, kjer so nas čakali trotl bicikli (ne, to ime ni primerno za nas, ampak že morajo imeti takšno ime (??). Dva šoferja avtobusa, en šofer šole ter pet bicikl Šumaherjev se je odpeljalo po bližnjici, ostali so prepričani, da je hitrost polža najprimernejša za to, da se pride navzdol. S hitrostjo rasti koruze smo se po uri in pol čakanja le združili in... Nakupovanje. Ker nismo pregledovali torb, ne vemo, kaj vse je v njih. Šoferja (avtobusa) sta tarnala, da avtobus nikamor ne vleče. Menda zaradi teže. Sporočamo, da verjetno ne pridemo v soboto zjutraj, ampak v nedeljo zvečer, ker avtobus ne gre več kot 33. Smo pretežki. Sledi disco. Oberdiessbach že diši po različnih parfumih. Poročilo sledi. Mogoče tudi ne. Naj bo nekaj skrivnosti. Jutri zjutraj pa proti domu. Menda bo jutri deževalo. Ne do nižin ampak iz nižin. Bomo videli. Ostanite z nami. ...No, deset minut čez polnoč smo že preživeli prvo manjšo ploho...
Tretji dan:  Jutro nas je odpelajlo do Luzerna. Nekaj novega je bilo v nas, saj smo se na koncert prvič odpravljali takšni, polni samozavesti in adrenalina. Da znamo veliko. Ejga. Mi imamo tudi ful dober Band. Na šoli, o kateri bi lahko napisali knjigo na temo Kaj bi si učitelj želel več  , so nas pričakali gostitelji. Najprej so nas lepo pogostili in nam namenili avlo za prireditve (?). O koncertu lahko govorimo samo v superlativih. Pevci so doživeli (no ja, tudi spremljevalci smo imeli rosne oči) status pravih zvezd. Upamo, da boste v priloženem videu lahko doživeli kanček slave, kiatero so si danes zaslužili naši pevci. Po koncertu pa kratek oddih ob jezeru v Luzernu, nato pa ogled 3D filma o Afriki na temo Kdo lahko prej zaspi  . Največje platno in učinkovit zvok so bili dovolj.... za nekatere. Druge je zdelalo in šele prihod slonov ob koncu filma jih je opozoril na to, da smo v kinu. Še pot domov, skozi tovarno slaščic in... Aja, tovarna slaščic. Da ne pozabimo. Velja pravilo Jej, kaj hočeš. Keksi takšni in drugačni, čokoladni, navadni, soljeni... Vse po izbiri, na krožniku pod motom Izvolite. Nekaj pride tudi z nami. V soboto zjutraj. Še dva dni. Lepo se imejte. Do jutri, ko vam spet kaj napišemo. Učenci in spremljevalci iz Oberdiessbacha.
Drugi dan:  Po jutranjem prebujanju smo se zbrali na parkirišču ter se odpravili v Bern. Za vodenje po mestu so nam dodelili učence šole v Oberdiessbachu. Potepanje po mestu je bilo zanimivo, končali pa smo ga ob znamenitosti Berna, na mestu, kjer živita medveda,ki sta tudi simbol mesta. Po medvedu (Bären) se mesto tudi imenuje. Popoldne je bilo namenjeno uživanju pri gostiteljih. Grelo nas sonce in lepo nam je bilo. Nekateri smo poskakali v Thunsko jezero, drugi smo si nabirali sončne vitamine :). Zvečer pa je sledil koncert. Ob 17.30 smo se zbrali pred cerkvijo, kjer smo pričeli s pripravami na koncert. Vse je potekalo mirno in hitro, kmalu pa so se začeli zbirati prvi obiskovalci. Ob 19.30, ko se je koncert pričel, je bila cerkev polna. Z obiskom nas je razveselil veleposlanik RS v Švici, gospod mag. Bojan Grobovšek, ki je ob uvodu tudi nagovoril vse zbrane, enako kot župan Oberdiessbacha. Program so povezovali učenci naše šole, ki so se potrudili po svojih najboljših močeh. No, nekateri niso najmočnejši, imajo pa prisrčen nasmeh. Za pevce moramo poudariti, da so bili odlični. Zelo prijetno je presenetli band. Vse skupaj je bilo zelo sproščeno in ura koncerta je minila kot bi trenil. Še 'bis' in konec za nocoj. Sledilo je druženje pred cerkvijo, veliko nasmehov in kar nekaj iskrivih pogledov. Veselimo se jutrišnjega dne. In učitelji se že bojimo petkovega jutra. Pa pustimo to. Še dva dni imamo čas za veselje. Jutri pa v Luzern.
Prvi dan:  Ob predvideni uri smo se 5 odraslih in 40 učencev odpeljali na pot proti Švici. Vožnja je potekala mirno ob konstanten dežju. Večina otrok je vsaj za nekaj časa zatisnila oči, nekateri pa so nas zabavali do zgodnjega jutra. Po krajših postankih smo prispeli do kopališča Alpemare, kjer smo se 4 ure zabavali na vodnih atrakcijah. Nato nas je pot vodila do našega cilja. Pred šolo v Oberdiessbachu so nas pričakali tamkajšnji učenci in njihovi starši. Ob iztopu iz avtobusa je donelo iz ragelj, ki smo jim jih podarili na obisku pri nas. Snidenje je bilo veselo in ganljivo.
|
