Učenci razredne stopnje
smo ustvarjali: izdelovali smo znamenitega petelinčka iz Barcelosa,
se poigrali z das maso in glino, svojim mamam bomo lahko poklonili
nakit iz plute, prebirali smo portugalske pravljice in jih
ilustrirali, iz odpadnih materialov smo izdelovali mline ter
sestavili portugalski slikovni slovar. Prvošolci se že učimo
portugalski ljudski ples, ki ga bomo zaplesali ob zaključku
projekta.
Učenci od 6. do 9. razreda smo bili prav tako delovni.
Za začetek smo na ulicah Celja preverili poznavanje Portugalske. Kaj
menite, kako Celjani poznamo Portugalsko? Relativno slabo. Skoraj
vsi vedo, da je glavno mesto Lizbona ter da je najbolj popularen
šport nogomet, manj pa poznajo pomorščaka Vasca da Gamo, še manj pa
romarsko mesto Fatimo. S križankami in kvizi o Portugalski smo se
poigrali tudi mi. Sestavljali smo jih in jih reševali. Tehnična
učilnica je bila polna mozaikov, saj smo izdelovali mozaike in kip
najbolj priljubljenega portugalskega nogometaša Cristiana Ronalda
»oblekli« v odpadne ploščice. Najbolj moderen prostor na šoli je
bila prav gotovo angleška učilnica, kjer smo pripravili
portugalsko-angleško instalacijo. Prav gotovo smo bili najbolj mirni
pri delu tisti, ki smo se trudili iz neštetih petkotnikov sestaviti
nogometno žogo. Večini je uspelo. Predvsem dekleta so izdelovala
tipično portugalsko rožo, nagelj, petelinčke iz Barcelosa pa so
šivali vsi, dekleta in tudi fantje. Ob prijetnem delu nas je
spremljal radio Lizbona, ki nas je seznanjal z zanimivostmi s
Portugalske ter nas obveščal o dogajanju na šoli, iz šolske kuhinje
pa se je razširjal vonj po portugalskem pecivu, ki so ga pripravili.
Z obiskom sta nas razveselila študenta Joana in Armando, ki sta bila
nad našim delom navdušena. Upamo si trditi, da je to ena
najobsežnejših predstavitev Portugalske izven njenih meja. Pohvalili
so nas tudi starši, ki so nas v velikem številu obiskali ter si
ogledali rezultate našega dela.
Portugalski dan na III. OŠ je zgodba o uspehu. A tega
uspeha ne bi bilo brez zagnanih učiteljev in učencev, ki so se
potrudili, da naš projekt živi celo šolsko leto, šolski hodniki pa
pričajo o dobrem delu. Komaj čakamo 7. maj, ko bomo svoje delo
predstavili še širši celjski javnosti na Evropski vasi 2010. Vabimo
vas, da se nam pridružite!
Vodja projekta Evropska vas: Urška Sotler, prof.